Mlatitev po starem v Puconcih
Geza Grabar
Kmečki glas

Nedelja, 14. avgust 2016 ob 12:14

Odpri galerijo

Člani puconskega kulturno-turističnega društva so po julijski žetvi na stari način danes dopoldan pri domači osnovni šoli prikazali še mlatitev na način, kakor so to nekoč počeli naši predniki. Torej z mlatilnico in starih traktorjem, katerih skupna starost je presegla 120 let.

Kot je povedal Štefan Sever, pobudnik prikaza žetve in mlatitve na stari način, ki je bil zato v simbolični vlogi gospodarja ali "verta", so njegovo idejo prvič uresničili že lansko leto, letos že v okviru društva, prihodnje leto pa naj bi bila ena od številnih iz koledarja občinskih prireditev. Tedaj naj bi v treh deli - ob žetvi, mlatitvi prikazali še čiščenje zrnja z lesenim vejalnikom ali "rštaom".

Tudi na mlatitvi na stari način je bilo tako kot nekoč: številna ekipa si je razdelila delo - eno so metali snopje na mlatilnico, drugi so jih razvezovali in polagali v mlatilnico, zlasti množične ekipe pa so bile za odnos slame iz mlatilnice, napravo slamnate skladovnice ali "oslice", odnos plev in zrnja v vrečah. Slednjega so potem sproti in na stari tehtnici tudi tehtali. Za to, da mlatitvena ekipa več kot 20 ljudi ni bila ne žejna, ne lačna, so skrbele vrle domače gospodinje.

Med številno ekipo smo v vlogi glavnega tehtalca srečali tudi dr. Stanka Kapuna, vodjo kmetijske svetovalne službe KGZ Murska Sobota, ki živi v sosednjem kraju Vaneča, sicer pa je po rodu iz Berkovec v Prlekiji.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 15. Nov 2019 at 23:59

0 ogledov

Prihodnji teden prašičji pitanci že po 1,87 €/kg tople polovice
S ponedeljkom, 18. novembrom bodobo na avstrijski borzi  Steirerfleish za odkup treh katagorij prašičev vejale 

Wed, 13. Nov 2019 at 21:17

55 ogledov

Česa smo največ pojedli in koliko samooskrbni smo?
  Zanimivo je pogledati v podatke o potrošnji kmetijskih pridelkov in drugih živil, ki jih je za leto 2018 kot dokončne objavil Statistični urad Republike Slovenije. Kot poročajo, je lani prebivalec Slovenije za prehrano najpogosteje posegel po žitih, saj jih je skupaj pojedel za 123 kg, zelenjave pa 111 kg. Pojedel je tudi 93 kg mesa, 88 kg svežega sadja, 67 kg krompirja, 11 kg jajc, 5 kg riža in 1 kg medu. Kot pravijo statistiki, se je v primerjavi z letom 2017 potrošnja na prebivalca nekoliko povečala pri sadju, žitih in medu, pri ostalih skupinah kmetijskih proizvodov pa se je nekoliko zmanjšala. Domača proizvodnja žit je v opazovanem letu dosegla skoraj 600.000 ton, oz. za 9 % več kot v prejšnjem letu, domača potrošnja pa se je nekoliko zmanjšala in dosegla okrog 860.000 ton.   Skupna proizvodnja sadja je lani dosegla nekaj več kot 190 tisoč ton in je bila zaradi ugodnejših vremenskih razmer skoraj petkrat večja kot v prejšnjem letu. Domača potrošnja se je v primerjavi s prejšnjim letom skoraj podvojila in v letu 2018 dosegla okrog 400.000 ton, zato je bila stopnja samooskrbe precej višja kot v prejšnjem letu, tj. 47-odstotna, medtem ko je v letu 2017 znašala le 15 %. Za omenjena živila je zanimivo pogledati tudi stopnje samooskrbe.  Ta je posebej nizka pri rastlinski proizvodnji, saj je pri zelenjavi znašala 41 %, pri sadju 47 %, pri krompirju 49 %, pri žitih pa 69 %; v živalskih bilancah pa je ta pri mesu znašala 81 %, pri jajcih pa 96 %.      

Tue, 12. Nov 2019 at 22:02

95 ogledov

Prašičerejci lažje dihajo
Že vse od konca letošnjega marca so odkupne cene za prašičje pitance zelo ugodne, saj se te gibajo najmanj v območju 1,70 € za kilogram tople polovice pri standardni, 58-odstotni mesnatosti. Torej dosegajo vsaj lastno ceno, ki po nekaterih kalkulacijah znaša prav 1,70 €. Že od 33. tedna ali 8. avgusta naprej pa so cene nespremenjene in znašajo za že omenjeno kakovost za kilogram 1,83 €. To so sicer avstrijske borzne cene Steirerfleisch, na katere se sklicujejo tudi naši odkupovalci in mesarji. Sedaj, ko so cene visoke, ki se najraje po tistih, ki bi jih prikrojili po svojem ključu.   Če denimo rejci pri svojih prašičih dosežejo mesnatost 62 %, kar pri boljših rejcih ni izjema, pač pa bolj pravilo, Danilo Rihtarič, direktor KZ Radgona, pravi, da rejci presežejo odkupno ceno 2 €/kg. KZ Radgona je lani odkupila dobrih 35 tisoč prašičev pitancev, kar je največ med zadrugami; od tega je 95 % svojega odkupa prašičev prodala domačim klavnicam, ostalo avstrijskim. Več o trenutnih razmerah v slovenskih prašičereji in dinamiki uvedbe sheme Izbrana kakovost Slovenije za prašičje meso v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Sun, 10. Nov 2019 at 20:26

115 ogledov

Spravilo sladkorne pese se končuje
Po krajši prekinitvi zaradi višje sile se nadaljuje spravilo sladkorne pese, ki naj bi se predvidoma končala do 20. novembra. Od skupaj dobrih 170 hektarjev, kolikor jo je 45 pridelovalcev (med njimi je tudi ena gospodarska družba, Jeruzalem SAT Ormož) zasejalo letos, tačas spravilo poteka z zadnjega pridelovalnega območja v SV Sloveniji, Prekmurja. Tu je po nekaterih podatkih zasejano okrog 60 hektarjev te kulture. Mag. Vladimir Hunjadi, tajnik interesnega Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije in specializirane zadruge za njeno pridelavo -  Kooperative Kristal z.o.o, pravi, da je sicer o količinskem in kakovostnem izplenu letošnje letine preuranjeno govoriti, a so občutki zelo dobri. Več v tiskani izdaji Kmečki glas. 

Sat, 9. Nov 2019 at 19:37

131 ogledov

Kmetijski svetovalci kot vezni člen med stroko in rejci
Z rdečo nitjo pomena neoviranega prenosa znanja in inovacij iz teorije v prakso se je včeraj v Radencih končano 28. mednarodno znanstveni simpozij o prehrani domačih živali. Marta Hrustel Majcen s kmetijskega ministrstva je med drugim poudarila, da je mogoče s kakovostno in uravnoteženo prehrano pri gospodarski reji živali na kratki rok doseči tudi do 30 % večji ekonomski učinek; na dolgi rok pa jo je mogoče tega iskati zgolj v selekciji. Zato je pomembno, da se tega vsi – stroka in  rejci, zavedajo, je dejala, saj v primeru njenega pogroma poti nazaj ni. Hrustelj Majcnova je še opozorila na nujnost, da se morajo domače strokovne organizacije v selekciji z namenom, da bodo te kos mednarodnim izzivom, okrepiti. Povedala je še, da bodo s prihodnjim letom v smislu zaščite zdravja čred gospodarske reje živali pri nas stopili v veljavo biovarnostni ukrepi. Na korelacijo med urejenostjo krajine in govedorejo je opozoril Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, saj je prepričan, da na to slednja vpliva kar v 70 %, zato je živinoreja že od nekdaj naša najpomembnejša panoga. Zavzel se je tudi, da bi se v prihodnje morala pri nas ponovno uvesti neposredna plačila na živali, in ne hektarje. Ker primanjkuje domačih telet za pitanje, bi se morala ta prvi vrsti nanašati na krave dojilje. A je priznal, da je kakovostna podpora prenosa znanja kmetijskih svetovalcev kot vezni člen med stroko in rejci vezana tudi v finančnimi sredstvi. Svetovalci namreč za to potrebujejo ustrezno tehnološko opremo.  

Thu, 7. Nov 2019 at 19:27

434 ogledov

Stroka: dobri pridelovalni pogoji
Ob robu letošnje letine poznih poljščin je Draga Zadravec, specialistka za poljedelstvo na KGZS-Zavod Maribor, dejala, da so - razen hladnega maja in poletnih ujm z močnimi škodami zaradi toče na posameznih območjih, vremenski pogoji pridelave dobri. Temu primerni sp bočo tudi pridelki. »Pri zorenju koruze za zrnje je nekaj nevarnosti bilo v začetku oktobra, ko so se zaradi močnejših padavin na storžih začele pojavljati fuzariozne plesni. Ker je v nadaljevanju sledilo obdobje suhega in toplega vremena, se je stanje na terenu umirilo,« pojasnjuje in dodaja,  da se letina 2019 glede pridelkov in vlage za koruzo uvršča med bolj ugodna leta. Vodja ptujske izpostave Javne službe za kmetijsko svetovanje KGZ Ptuj Ivan Brodnjak se prav tako strinja, da je bila letina, če izvzamemo točo,  gotovo ena naj boljših, če ne rekordnih, tako po pridelku žit kot koruze in sladkorne pese. Pri proizvodnji se vidi napredek v tehnologiji pri pridelovalcih, meni. Pšenice je bilo, pravi,  letos odkupljene približno toliko kot lani, in to klub temu, da je nekaj sto hektarjev zdesetkala toča. »Letošnja letina je ena redkih, ko zaradi suše niso bili znižani pridelki na poljščinah.« 

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Mlatitev po starem v Puconcih