Še nedolgo tega je v kmetijski pridelavi veljalo, da si v luči razdrobljenosti naše posestne strukture, beri: majhnosti, uspešen in napreden le, če si specializiran. In imaš vse procese dela v stroškovnem smislu v določeni ozki usmeritvi primarne pridelave bodisi na zemlji, v sadovnjaku, v vinogradu ali v hlevu, minimizirane in optimizirane enako pregovorni nemški natančnosti. Da so tudi v Evropi, po kateri smo se slepo zgledovali tudi na tem področju, edino takšni kmetje uspešni. Že res, a tam specializacija ne pomeni nekaj deset arov solate ali kumar, nekaj hektarjev sadovnjakov ali vinogradov in ne nekaj deset krav molznic ali sto prašičjih pitancev. Pač pa se številčni obseg meri s tro- ali štirimestnimi številkami. In tam kmetje kljub svoji velikosti pri trženju ne solirajo in se ne pustijo izsiljevati grosistom, kakor se to pogostokrat dogaja pri nas.

Cenovna deflacija je zadnja leta globoko zarezala tudi v poljedelstvo oziroma pridelavo tako rekoč vseh poljščin.