Neugodno vreme je letošnjo setev sladkorje pese zamaknilo za približno dva tedna.  Tudi letos jo bodo slovenski kmetje pogodbeno pridelovali za hrvaško sladkorno tovarno Viro iz Virovitice. Lanska pridelava ne nekaj manj kot 75 hektarjev se je letos povečala na okrog 200 hektarjev, kar dokazuje, da je za tovrstno industrijsko rastlino veliko zanimanja. Vendar spet ne tolikšno, da bi upravičevala študijo o smotrnosti vnovične gradnje tovarne sladkorja v Sloveniji. Zanjo bi namreč bilo po nekih študijah potrebno zasejati vsaj 12 tisoč hektarjev. Posnetek je s setve v Tešanovcih v Prekmurju, slovenski javnosti znano tudi kot leta 2009 prizorišče svetovnega prvenstva v oranju. Na kmetiji Vitez so ji lani namenili manj kot hektar površin, letos že 5,3 hektarja. Setev je zanje tudi letos opravil Jožek Cör iz sosednjih Mlajtincev, ki bo letos za kmete v tem Premurja uslužnostno posejal okrog 40 hektarjev. Je namreč med redkimi, ki je po zaprtju Tovarne sladkorja Ormož obdržal sejalnico in jo lani po 11 letih mirovanja znova zagnal.

Na današnjem občnem zboru Kmetijske zadruge (KZ) Radgona v Nasovi, ki je bil zaradi številnih vprašanj, predlogov, pobud in mnenj, zelo konstruktiven, je velika večina prisotnih med drugim soglašala tudi s predlogom enega od članov, da bi na skorajšnji 3. javni dražbi stečajne Tovarne močnih krmil (TMK) Črnci sodelovala tudi zadruga. V okviru omenjenega kompleksa ima namreč zadruga lastno sušilnico za zrnje ter silose zanje. Če bi do nakupa omenjene nepremičnine z izklicno ceno nekaj čez 800 tisoč evrov z njihove strani prišlo, pa bi bilo potrebno nekdanji ugledni tovarni, z dejavnostjo katere nadaljuje že drugi najemnik, dati neko novo vsebino, so menili. Če ne drugega, bi lahko na tej lokaciji zgradili sodobni logistično-prevzemni center, saj so tam zadružne zmogljivosti ob žetvi žit omejene. Zaradi dolgega čakanja se potem marsikateri član zadruge odloči za drugo možnost – prodajo drugemu kupcu. Več v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Poleg v prašičereji (zaključene  reje na eni  ter pitališča na drugi, ko skupaj 60 kmetij na leto zanje spita 30 tisoč prašičev), o čemer smo pisali pred desetimi dnevi, sta v Skupini Panvita še dve obliki partnerske reje. Prav tako v okviru odvisne družbe Panvita Kmetijstvo je kooperacijsko sodelovanje prisotno tudi na področju poljedelstva. Kot pravijo v Panviti, zadnjih deset let neprestano povečujejo tovrstno partnersko sodelovanje. Tako so lani sodelovali že z več kot 1.500 kmetijami oziroma na več kot 6.500 hektarji obdelovalnih površinah na obeh bregovih Mure. Z njimi imamo dogovor o naročeni poljedelski proizvodnji. Letno odkupimo od njih vsaj 16.000 t koruze v zrnju, 10.000 t pšenice, 4.500 t ječmena, 1.000 t tritikale, 1.500 t oljne ogrščice, 800 t ovsa in 1.000 t soje. Proizvodnja pitovnih piščancev kot tretja oblika partnerskega sodelovanja pa poteka v okviru družbe Panvita Agromerkur d.o.o. Sodelujejo s 35 kmetijami, ki redijo piščance na klasičen kooperacijski način, v 48 hlevih kapacitete od 8.000 do 28.000 kom. Na ta način so skupaj v letu 2017 vzredili okrog 3,65 milijona piščancev  ali 8,75 milijona kilogramov žive teže.     

Ker je kmetijstvo kot primarna gospodarska panoga najbolj občutljivi sektor na vplive podnebnih sprememb oz. ker ekstremne vremenske razmere (pozeba, toča, suša,…) najbolj vplivajo na količino in kakovost pridelkov, so z namenom izboljšanja upravljanja s tveganji pred kmetijsko stroko veliki izzivi. Zlasti, kako omenjeno doseči z inovativnimi pristopi, pa tudi kako poseči po že uveljavljenih in znanih metodah. Med slednje sodijo tudi zavarovanja v kmetijstvu. Lansko leto je bilo kar zadeva skupno škodo v kmetijstvu eno najbolj neugodnih doslej, saj je le-ta znašala nekaj več kot 112 milijonov evrov. Zaradi pozebe je bila škoda ocenjena na 46,8 milijonov evrov (leta 2016 kot prvo leto katastrofalne pozebe 44,3 milijona evrov). Na vrednostno še višjo škodo je bila lani ocenjena škoda po suši, na 65,3 milijona evrov. V tem tisočletju oz. od leta 2000 je bilo kar 11 let, ko so v kmetijski pridelavi pustošile naravne nesreče. Daleč vremensko najmanj ugodno je bilo leto 2003, ko so pustošili suša, neurja s točo, pozeba in hrušev ožig. Tedaj je bila škoda ocenjena na 130,6 milijona evrov, odobrena državna pomoč pa je tedaj znašala 37,5 milijona evrov.

  Dežela z obeh bregov reke Mure, na desnem je to Prlekija, na levem pa Prekmurje, ki jima s skupnim imenom pravimo tudi Pomurje, obsega 1.336 km2, kar je le 6,6 % vsega slovenskega ozemlja. Kljub temu na to pokrajino – ob Muri ter ob rekah Ledava in Ščavnica, so široka nižinska območja (ob Muri ponekod tudi več kot deset kilometrov široka), odpade kar 22 % slovenskih njiv in vrtov. Gričevnato Goričko z Lendavskimi goricami  ter Radgonsko-Kapelskimi in Slovenskimi goricami, pa na državni ravni premore 13 % sadovnjakov in 12 % vinogradov. V Pomurju je skupaj vsega 8 % slovenskih travnikov in pašnikov. Zanimiva je tudi razdelitev kmetij po velikostih razredih. Če jih je po nekaterih podatkih v državi skupaj 57 tisoč, jih je v Pomurju oz. na območju KGZ Murska Sobota natanko 6.777. V strukturi malih kmetij (do 5,99 ha) jih je 4.139 ali 12,02 % vseh v državi v tej skupini, srednjih (od 6 do 50 ha) 2.300 ali 10,46 % in velikih (več kot 50 ha) 338 ali 34,63 % vseh slovenskih velikih kmetij. Sicer pa je v Sloveniji največ prav malih kmetij (34.429), sledijo srednje (21.998), najmanj, le 976 pa je velikih kmetij. Po osmih zavodih KGZS največ malih kmetij premore KGZ Ljubljana (5.961 ali 17,31 % vseh), sledita KGZ Celje (5.907 ali 17,16 %) in KGZ Novo mesto (5.784 ali 16,80 %).  4.579 ali 20,82 % je največ srednjih kmetij v državi na območju KGZ Celje, s 4.326 ali 19,67 % sledi KGZ Ljubljana, z 2.999 ali 13,63 % pa KGZ Novo mesto. Največ velikih kmetij – 338 ali 34,63 % vseh velikih, leži na območju KGZ Murska Sobota, s 186 kmetijami (19,06 %) sledi KGZ Ptuj, s po 114 kmetijami  ali 11,68 % vseh v tej skupini pa sledita KGZ Ljubljana in KGZ Nova Gorica. 

Na tradicionalen vinogradniškem plesu Društva vinogradnikov  Radgonsko-Kapelskih goric v gradu Negova so ob  tradicionalni podelitvi priznanj z društvenega ocenjevanja vin okronali tudi novo vinsko kraljico. To je postala 23-letna študentka dietetike iz Okoslavcev v občini Radenci, Katja Klobasa.