Kako željni znanja in novosti na področju prireje mleka iz osnovne krme ter drugih področij so tudi slovenski govedorejci, je pokazal današnji strokovni posvet, ki ga je pod Pohorjem pripravila Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije, soorganizator letos že 8.  vsakoletnega posveta Zveze pa je bil KGZ Ptuj. Občinska dvorana je bila namreč premejhna za več kot sto slušateljev iz cele Slovenije.

Reinhard Resch, predavatelj iz Višje zvezne izobraževalne in raziskovalne ustanove HBLFA Raumberg-Gumpenstein je poudaril, da je visoka konzumacija voluminozne krme in s tem tudi mlečnost krav molznic najbolj odvisna od optimalne priprave krme: tako dobrega nabora trav, optimalnega časa odkosa in na primerni višini, spravila v bale ali silose,… Poudaril je še, da se naj v prirejo mleka usmerjeni govedorejci na trajnem travinju namesto treh poslužujejo štirih odkosov. Več kot je odkosov, kakovostnejša je krma, z njo večja konzumacija krav in z njo posledično tudi večja prireja mleka. Če sta le dva odkosa, žival na dan poje le 10 kg take krme in namolze 5 kg mleka. V primeru treh odkosov dnevno konzumira 13 kg  krme, njena mlečnost pa se poveča na 10 kg. V primeru štirih odkosov pa konzumira 15 kg krme in namolze 15 kg mleka.

Specialist za živinorejo, mag. Anton Hohler (KGZ Ptuj), pa je v opisu ketoze kot tihe ubijalke krav poudaril, da je ta sicer razširjena pri vseh pasmah, a pri lisasti najbolj. Ob dejstvu, da je genetski vpliv na pojav ketoze le 2-odstoten, ima največjega, kar 50-odstotnega, po Hohlerjevem prepričanju rejec sam. Poznamo dva tipa ketoze. Tip I, ki v času od 3 do 6 tednov po porodu nastane zaradi preskromnega krmljenja, je lažje ozdravljiv in se v večini pojavlja pri lisasti pasmi. Tip II pa običajno nastane v 1. in 2. tednu po porodu (najpogosteje  med 3. in 5. dnem po telitvi), je težje zdraviti in jo imenujemo tudi kot bolezen debelih krav. Da bi se izognili tej bolezni, ki je prisotna v četrtini celotne populacije krav molznic, subklinična faza ali potencialni pojav ketoze pa je prisotna kar pri vsaki 2. kravi.

V nadaljevanju je mladi gospodar Robert Ščap iz Turnišča v Prekmurju predstavil še prirejo mleka na družinski kmetiji, kjer trenutno redijo 32 krav molznic  (od tega je 12 do 15 črno-bele, sicer pa prevladuje lisasta pasma), vseh živali pa imajo blizu 60. Breje plemenske telice in telice za pripust imajo na paši; ostale živali, vključno s kravami, so zaradi prostorske stiske v hlevu. Pohvalijo se lahko s kar dvema kravama, ki sta že pred dvema letoma v življenjski proizvodnji namolzli več kot 100 tisoč kilogramov mleka. Od tega se 13-letna Lara, ki je še v hlevu, približuje 130 tisoč kilogramov mleka in je pred novim pripustom.

PvpE Q ioTKzDCR yyaoMY