Dvorana v Oplotnici pokala po šivih
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 18. november 2016 ob 20:31

Odpri galerijo

Kako željni znanja in novosti na področju prireje mleka iz osnovne krme ter drugih področij so tudi slovenski govedorejci, je pokazal današnji strokovni posvet, ki ga je pod Pohorjem pripravila Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije, soorganizator letos že 8.  vsakoletnega posveta Zveze pa je bil KGZ Ptuj. Občinska dvorana je bila namreč premejhna za več kot sto slušateljev iz cele Slovenije.

Reinhard Resch, predavatelj iz Višje zvezne izobraževalne in raziskovalne ustanove HBLFA Raumberg-Gumpenstein je poudaril, da je visoka konzumacija voluminozne krme in s tem tudi mlečnost krav molznic najbolj odvisna od optimalne priprave krme: tako dobrega nabora trav, optimalnega časa odkosa in na primerni višini, spravila v bale ali silose,… Poudaril je še, da se naj v prirejo mleka usmerjeni govedorejci na trajnem travinju namesto treh poslužujejo štirih odkosov. Več kot je odkosov, kakovostnejša je krma, z njo večja konzumacija krav in z njo posledično tudi večja prireja mleka. Če sta le dva odkosa, žival na dan poje le 10 kg take krme in namolze 5 kg mleka. V primeru treh odkosov dnevno konzumira 13 kg  krme, njena mlečnost pa se poveča na 10 kg. V primeru štirih odkosov pa konzumira 15 kg krme in namolze 15 kg mleka.

Specialist za živinorejo, mag. Anton Hohler (KGZ Ptuj), pa je v opisu ketoze kot tihe ubijalke krav poudaril, da je ta sicer razširjena pri vseh pasmah, a pri lisasti najbolj. Ob dejstvu, da je genetski vpliv na pojav ketoze le 2-odstoten, ima največjega, kar 50-odstotnega, po Hohlerjevem prepričanju rejec sam. Poznamo dva tipa ketoze. Tip I, ki v času od 3 do 6 tednov po porodu nastane zaradi preskromnega krmljenja, je lažje ozdravljiv in se v večini pojavlja pri lisasti pasmi. Tip II pa običajno nastane v 1. in 2. tednu po porodu (najpogosteje  med 3. in 5. dnem po telitvi), je težje zdraviti in jo imenujemo tudi kot bolezen debelih krav. Da bi se izognili tej bolezni, ki je prisotna v četrtini celotne populacije krav molznic, subklinična faza ali potencialni pojav ketoze pa je prisotna kar pri vsaki 2. kravi.

V nadaljevanju je mladi gospodar Robert Ščap iz Turnišča v Prekmurju predstavil še prirejo mleka na družinski kmetiji, kjer trenutno redijo 32 krav molznic  (od tega je 12 do 15 črno-bele, sicer pa prevladuje lisasta pasma), vseh živali pa imajo blizu 60. Breje plemenske telice in telice za pripust imajo na paši; ostale živali, vključno s kravami, so zaradi prostorske stiske v hlevu. Pohvalijo se lahko s kar dvema kravama, ki sta že pred dvema letoma v življenjski proizvodnji namolzli več kot 100 tisoč kilogramov mleka. Od tega se 13-letna Lara, ki je še v hlevu, približuje 130 tisoč kilogramov mleka in je pred novim pripustom.

Več v Kmečkem glasu.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 11. Dec 2019 at 15:11

87 ogledov

Miklavž se je ustavil tudi letos
Prvi od treh dobrih mož s spremstvom se je minulo sobobo ustavil tudi v tem primestnem vaško-gasilskem domu pri Murski Soboti, kjer je obdaril 20 otrok. Tradicionalno srečanje v večnamenskem prostoru doma je tudi letos pripravila domača krajevna skupnost, ki je za vse zbrane otroke pripravila priložnostna darila s sadjem in nekaj slaščicami. Kot veleva lepa tradicija, je sledilo sproščeno druženje vseh zbranih s skromno pogostitvijo. Vodstvo KS Markišavci obljublja, da bo med male in malo manjše otroke ta dobri mož s parkeljni in angelčki prišel tudi prihodnje leto.                                                                                                                            

Mon, 2. Dec 2019 at 17:40

121 ogledov

Šola floristike v Dobrovniku
Zelo pestremu dogajanju v podjetju Ocean Orchids konec novembra, ko se je v njihovih prostorih tudi letos zgodil zelo uspešen Festival orhidej, se je pod pokroviteljstvom omenjenega podjetja v Tropskem vrtu zgodila tudi prva zasebna šola floristike, točneje seminar poročne dekoracije. Ta je potekala v okviru zasebne šole Akademija cvetja - Floweracademy.si  in jo je vodila priznana mojstrica floristike dr. Sabina Šegula iz inštituta Akademija cvetja. Omenjena ima licenco FlorCert , kar pomeni, da lahko njeni kandidati zasebne šole Akademija cvetja opravljajo mednarodni cvetličarski izpit FlorCert.  Ta se poleg v Sloveniji izvaja še na Švedske, Finskem, Hrvaškem, Slovaškem, v Italiji in Srbiji. Zaradi dela v omenjenem objektu je bilo število prijav omejeno. Tako je sedem tečajnic, ki so prišle iz Črne Gore, Hrvaške, Srbije in Slovenije najprej izdelovalo poročne šopke v posebni tehniki.  Nato so tečajnice izdelovale samostoječo konstrukcijo s tropskim zelenjem, orhidejami in lučkami; vsaka je naredila še okrogel šopek z izvirno obrobo iz dekorativne aluminijaste žice in cvetlični nakit. Sledil je izpit pred mednarodno komisijo.  Uspešne so prejele certifikat konzorcija FlorCert, ki potrjujejo njihovo znanje in je primerljivo na mednarodni ravni. Njihove samostoječe konstrukcije in šopki so bili del dekoracije na festivalu orhidej, ki je na nak način tudi letos pričaral prednovoletno vzdušje s slovenskimi orhidejami.  Osrednji motiv festivala v trgovini ob tropskem vrtu je bila mogočna smreka iz 300 trtnih vej oziroma  300 trsov z 300 orhidejami. Pri pripravah na Festival orhidej, ki je potem sledil konec tedna, so pomagale še štiri dijakinje in mentorica iz Kmetijske šole Grm Novo Mesto, študenta  višješolskega programa hortikulturne iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje in študent višje šole hortikulture Biotehniškega centra Naklo, dijaki iz Poljoprivredne škole Beograd iz Srbije in mentorja šole floristike iz Italije.                                                                                                             ¸         

Sat, 30. Nov 2019 at 13:25

139 ogledov

Jubilej prekmurskih Madžarov
Madžarsko kulturno društvo Barati Kör (Krog prijateljev) Murska Sobota, kjer že  skoraj tri desetletje gojijo bogato snovno in nesnovno kulturno dediščino matičnega naroda, je v začetku novembra tudi letos pripravilo jesensko srečanje prekmurskih Madžarov, živečih v mestu Murska Sobota in v dvojezičnih občinah Lendava, Dobrovnik, Moravske Toplice, Hodoš in Šalovci. Ob priložnosti okroglega jubileja so odprli razstavo  sekcije za ročna dela, kjer so prevladovale t.i. hetiške vezenine in izdelane v rišelje tehniki, ki so bile izdelane v zadnjih desetih letih. Prevladovala so ročna dela za različne priložnosti in božični motivi. Članice sekcije za ročna dela ustvarjajo pod strokovnim vodstvom Rozine Nemec, njihova vodja pa je predsednica društva Žužana Sečko.   Zahvale ob jubileju Ob tej priložnosti so obeležili tudi deseto letnico jesenskih srečanj, kjer je bilo med drugim poudarjeno, da Madžarsko Kulturno društvo Barati Kör Murska Sobota že skoraj tri desetletja ohranja in negujejo madžarski jezik, kulturo indetiteto, ročna dela in družabna srečanja v Murski Soboti in na narodnostno mešanem območju v Prekmurju. Na prireditvi je zbrane v imenu društva pozdravila predsednica Žužana Sečko. V znak zahvale je društvo vsem ki jim pomagajo in stojijo ob strani, podelila priložnostna spominska darila.   Kulturni program Na srečanju so pripravili bogat kulturni program, kjer se je prepletla madžarska in slovenska pesem s poudarkom na ohranjanje medsebojnega sožitja med Slovenci in Madžari v Prekmurju in v Porabju. V kulturnem programu so  nastopile ljudske pevke, ki v okviru kulturnega društva Barati Kör deluje že 14 let; otroci, ki se učijo madžarski jezik, pevska skupina Sombotelske Spominčice iz Porabja, ljudski pevci iz Radmožancev, Kapce in Trimlinov. Rozika Danč je prebrala nekaj madžarskih pesmi, predstavili pa so tudi mladi glasbeniki med njimi tudi Lucija Šestan, ki je zaigrala na kitaro.      

Mon, 25. Nov 2019 at 19:37

144 ogledov

Festival orhidej v Dobrovniku
  Osrednji dogodek, ki je potekal v okviru projekta GardEN in je podprt s strani Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija Madžarska in sofinanciran iz sredstev   Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), je bil konec minulega tedna v prostorih podjetja Ocean Orchids v Dobrovniku.   Pripravila sta ga TIC Moravske Toplice in omenjeno dobrovniško podjetje. Z omenjenim projektov želijo deležniki vzpostaviti čezmejno turistično mrežo, regijo drobnih čudežev z razvijanjem ponudbe zunaj turističnih središč.     Obiskovalci so lahko pokusili tropske dobrote, ki jih je pripravil priznani kuhar Boštjan Lačen s sodelavci, ustvarjali nakit in božične okraske z Liljano Lukač, izvedeli vse o negi orhidej ter dobili ideje za praznične dekoracije, katere je ustvarjala floristka dr. Sabina Šegula, ter spoznavali izdelke lokalnih ponudnikov.  Organizatorji so pripravili tudi kulturni program. Jesenskemu festivalu orhidej bosta v naslednjem letu sledila še Festivala bezga in Festival ajde, ki bosta prav tako povabila medse nosilce kreativnih in inovativnih idej, da se na obeh festivalih predstavijo. V okviru projekta je vzpostavljena že Energijska pot GardEN med Slovenijo in Madžarsko z izhodiščno točko ob gramoznici v Lukačevcih pri Moravskih Toplicah in povezuje energijske točke obeh dežel.  

Thu, 21. Nov 2019 at 20:10

164 ogledov

Ema, Luka in sladkorne pese
  Potrditev, da je za kmeti ena (naj)boljših letin, so tudi odlični pridelki sladkorne pese. Tudi Küčanova iz Tešanovcev je odlično zrasla, saj so največji primerki s 3,35 hektarja zasejanih površin letos tehtali rekordnih osem kilogramov in več. Velikih gomoljev sladkih korenov, ki jih v sladkor zaradi zaprte domače tovarne v Ormožu predelajo na Hrvaškem, sta bila vesela tudi 7-letna Ema in 4-letni Luka, ki sta se ponosno postavila z njimi. Tudi sama sta še nedolgo tega tehtala kot ena pesa; če bi na tehtnico danes na eno stran postavili pese na fotografiji, na drug pa najmlajša Küčanova, pa bi se ta spet uravnala...

Wed, 20. Nov 2019 at 22:38

154 ogledov

Ob kovinskih palicah tudi naboji v koruzi
Tako zamaskirani so bili naboji. Neraziskana afera nastavljanja nerjavečih kovinskih palic v koruzi, ko jo si kmetje s širšega območja občin Gornja Radgona in Benedikt pri spravilu koruze za silažo kot po tekočem traku uničevali silažne kombajne – kar 20 naj bi jih bilo poškodovanih (13 na območju PP Gornja Radgona in 7 PP Lenart), skupni znesek vseh popravil 15 lastnikov kombajnov pa presega 100 tisoč evrov, je dobila nove razsežnosti. Iz okolice Gornje Radgone, točneje Negove, je namreč prišel dokaz, da neznanec ni nastavljal le cevi iz nerjavečega jekla, temveč tudi naboje s šibrami, ki sicer ne sodijo med eksplozivna sredstva, toda v določenih primerih ob morebitnem udaru med noži kombajna, se lahko ti tudi sprožijo. Tudi naboje so našli na koruzni njivi mladega kmeta A.B. iz Negove, ki si je letos zato kar dvakrat poškodoval kombajn. Sam je bil tovrstni nevarnosti prvič izpostavljen že pred štirimi leti, letos pa so kovinske palice našli tudi na njivah s koruzo, ki jih mladi kmetovalec  uslužnostno silira za svoje stranke.      

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Dvorana v Oplotnici pokala po šivih