Slovo od starega leta, v pričakovanju novega
Geza Grabar
Kmečki glas

Sobota, 31. december 2016 ob 18:55

Odpri galerijo

 

Le še nekaj ur je ostalo in 2016. leto se bo poslovilo tudi v našem, srednjeevropskem časovnem pasu. Kaj reči, ko že lahko več ali manj dokončno potegnemo črto pod iztekajoče se leto? Tudi za dejavnost kmetijstva je bilo zahtevno, naporno, dolgo leto in zgodilo se je veliko novega. Kljub v poljedelstvu eni najboljših letin doslej v ekonomskem smislu oziroma izplenu po tem, kaj je na koncu ostalo v naših denarnicah, prekaša številno predhodna. Ob spomladanski zmrzali pridelkom in plodovom v trajnih nasadih pa letošnja letina ni bila naklonjena. Leto ni bilo naklonjeno  niti za kmete, usmerjene v prirejo mleka, saj se je odkupna cena več ali manj ustalila na ravni nekaj več kot 23 centov po litru in počasno dvigovanje cene proti koncu leta kmetom ne vliva upanja, da bo ta po litru hitro, vprašanje je – če sploh kdaj, pri nas za velikost naših čred krav molznic presegla »zadovoljivih« 30 centov. Tudi cenovne krivulje v drugih panogah te primarne dejavnosti so bolj ali manj obrnjene navzdol, kot pa bi obetale konjunikutoro, torej rast. To je več ali manj odraz odprtega, skupnega evropskega trga in presežkov na njem, in kjer se bodo mali pridelovalci po obsegu v cenovnem smislu vselej morali prilagajati velikim. Razen, če bodo doma pridelano uspeli v dodelavi v obliki enih od dopolnilnih dejavnosti unovčiti doma. Ali se v skupnimi naložbami uspeli povezati. A teh ni in tudi nikoli ne bo veliko. In ne bodo uspeli spremeniti podobi majhnega in razdrobljenega slovenskega kmetijstva, ki je marsikje blažilec še večjih socialnih težav.

Posledice razmer na trgu s hrano so žal tudi posledice trenutnih ali političnih razmer na daljši rok. Svetel primer za to je že poltretje leto trajajoči povračilni ruski embargo zaradi Ukrajine: politika ga je zakuhala, kmetje in drugi iz primarne pridelave v po ekonomski moči najšibkejših državah ga z vdorom tržnih presežkov po dampinških cenah in ob – kljub uradi nedovljenih oblikah pomoči iz močnih ekonomij,  najbolj čutijo.  

Slovenski kmet, naj je po obsegu kmetijske pridelave oziroma stroškom na enoto še tako nekonkurenčen velikemu francoskemu, nemškemu ali nizozemskemu kmetu, bo na svoji zemlji kljuboval.  Pa četudi za ceno zgolj svoje lastne eksistence. Vajen vsega hudega je v njem še vedno nekaj optimizma, dovolj, da lahko še upa, da se bodo z vključitvijo posameznih panog v nacionalno shemo izbrana kakovost začelo tudi zanj pisati nova poglavja. A brez skupnega sodelovanje kmetov z vsemi – živilsko-predelovalno industrijo, trgovino (pravijo, da večinsko lastništvo slednjih dveh naj pri tem ne bi bilo pomembno), in zlasti vedno bolj po poreklu blaga oziroma izvoru njihovih surovin v njem ozaveščenimi potrošniki, občutnega premika na boljše ne bo mogoče pričakovati. Če smo se tolikokrat v zgodovini bili sposobni poenotiti, je zaukazano pričakovati, da se bomo tudi za slovenskega kmeta in hrano, ki jo pridela. Čeprav zgolj okrogla oznaka na izdelku v trgovinah Izbrana kakovost Slovenija naše kmete ne bo rešila vseh tegob, pa je prvi korak k še večjemu ozaveščanju nas vseh, da si vendar usodo pišemo samo in koliko nacionalnega ponosa je v nas, toliko čvrstejši bodo vsi v slovenskih prehranjevalni verigi. In ne nazadnje tudi država kot celota. Tudi tu namreč velja načelo sklenjenega kroga. K temu bomo morali koščke v mozaik uspešnosti prispevati vsi: od najnižjega poklica v naši družbi do ministrov, predsednika vlade in predsednika države.

Želim si, da je v vseh nas še toliko volje, optimizma in energije, da bomo 2017. s skupnimi močmi – vsak na svojem področju, ki ga najbolj obvlada in na katerem dela, storili prelomni korak. Iskreno si želim, da bi bilo tako.

In kaj še dodati čisto za konec? Hvala mojim sledilcem in zvestim bralcem našega in vašega Kmečkega glasa. Z vami rastemo tudi mi, ki pišemo zgodbe življenja. Vas, ki pa so žal velikokrat vse manj kot rožnate.  Opozarjamo na napake, ki jih ne bi radi drugih ponovili, in vam skušamo v najžlahtnejšem pomenu besede pomagati. A je tudi lepih, optimističnih, za primere dobrih praks, kot radi porečemo, tudi veliko. Vedno več. In to je lahko v ponos in veselje vsem nam. Z novim letom v Kmečkem glasu štartamo že v 74. leto našega izhajanja.

Sreče, zdravja in obilja v vaših dejavnostih vam želim. In hvala, da od vaših očetov, dedov in še starejših predhodnikov nadaljujeta poslanstvo kmeta. Drugim pa: hvala, da čutite kmečke korenine in se zavedate, kako pomemben v (tudi v naši) družbi je kmet.

Vse lepo in dobro vam želim in na snidenje tudi v prihodnjem letu.

 


Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 13. Nov 2019 at 21:17

55 ogledov

Česa smo največ pojedli in koliko samooskrbni smo?
  Zanimivo je pogledati v podatke o potrošnji kmetijskih pridelkov in drugih živil, ki jih je za leto 2018 kot dokončne objavil Statistični urad Republike Slovenije. Kot poročajo, je lani prebivalec Slovenije za prehrano najpogosteje posegel po žitih, saj jih je skupaj pojedel za 123 kg, zelenjave pa 111 kg. Pojedel je tudi 93 kg mesa, 88 kg svežega sadja, 67 kg krompirja, 11 kg jajc, 5 kg riža in 1 kg medu. Kot pravijo statistiki, se je v primerjavi z letom 2017 potrošnja na prebivalca nekoliko povečala pri sadju, žitih in medu, pri ostalih skupinah kmetijskih proizvodov pa se je nekoliko zmanjšala. Domača proizvodnja žit je v opazovanem letu dosegla skoraj 600.000 ton, oz. za 9 % več kot v prejšnjem letu, domača potrošnja pa se je nekoliko zmanjšala in dosegla okrog 860.000 ton.   Skupna proizvodnja sadja je lani dosegla nekaj več kot 190 tisoč ton in je bila zaradi ugodnejših vremenskih razmer skoraj petkrat večja kot v prejšnjem letu. Domača potrošnja se je v primerjavi s prejšnjim letom skoraj podvojila in v letu 2018 dosegla okrog 400.000 ton, zato je bila stopnja samooskrbe precej višja kot v prejšnjem letu, tj. 47-odstotna, medtem ko je v letu 2017 znašala le 15 %. Za omenjena živila je zanimivo pogledati tudi stopnje samooskrbe.  Ta je posebej nizka pri rastlinski proizvodnji, saj je pri zelenjavi znašala 41 %, pri sadju 47 %, pri krompirju 49 %, pri žitih pa 69 %; v živalskih bilancah pa je ta pri mesu znašala 81 %, pri jajcih pa 96 %.      

Tue, 12. Nov 2019 at 22:02

95 ogledov

Prašičerejci lažje dihajo
Že vse od konca letošnjega marca so odkupne cene za prašičje pitance zelo ugodne, saj se te gibajo najmanj v območju 1,70 € za kilogram tople polovice pri standardni, 58-odstotni mesnatosti. Torej dosegajo vsaj lastno ceno, ki po nekaterih kalkulacijah znaša prav 1,70 €. Že od 33. tedna ali 8. avgusta naprej pa so cene nespremenjene in znašajo za že omenjeno kakovost za kilogram 1,83 €. To so sicer avstrijske borzne cene Steirerfleisch, na katere se sklicujejo tudi naši odkupovalci in mesarji. Sedaj, ko so cene visoke, ki se najraje po tistih, ki bi jih prikrojili po svojem ključu.   Če denimo rejci pri svojih prašičih dosežejo mesnatost 62 %, kar pri boljših rejcih ni izjema, pač pa bolj pravilo, Danilo Rihtarič, direktor KZ Radgona, pravi, da rejci presežejo odkupno ceno 2 €/kg. KZ Radgona je lani odkupila dobrih 35 tisoč prašičev pitancev, kar je največ med zadrugami; od tega je 95 % svojega odkupa prašičev prodala domačim klavnicam, ostalo avstrijskim. Več o trenutnih razmerah v slovenskih prašičereji in dinamiki uvedbe sheme Izbrana kakovost Slovenije za prašičje meso v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Sun, 10. Nov 2019 at 20:26

115 ogledov

Spravilo sladkorne pese se končuje
Po krajši prekinitvi zaradi višje sile se nadaljuje spravilo sladkorne pese, ki naj bi se predvidoma končala do 20. novembra. Od skupaj dobrih 170 hektarjev, kolikor jo je 45 pridelovalcev (med njimi je tudi ena gospodarska družba, Jeruzalem SAT Ormož) zasejalo letos, tačas spravilo poteka z zadnjega pridelovalnega območja v SV Sloveniji, Prekmurja. Tu je po nekaterih podatkih zasejano okrog 60 hektarjev te kulture. Mag. Vladimir Hunjadi, tajnik interesnega Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije in specializirane zadruge za njeno pridelavo -  Kooperative Kristal z.o.o, pravi, da je sicer o količinskem in kakovostnem izplenu letošnje letine preuranjeno govoriti, a so občutki zelo dobri. Več v tiskani izdaji Kmečki glas. 

Sat, 9. Nov 2019 at 19:37

131 ogledov

Kmetijski svetovalci kot vezni člen med stroko in rejci
Z rdečo nitjo pomena neoviranega prenosa znanja in inovacij iz teorije v prakso se je včeraj v Radencih končano 28. mednarodno znanstveni simpozij o prehrani domačih živali. Marta Hrustel Majcen s kmetijskega ministrstva je med drugim poudarila, da je mogoče s kakovostno in uravnoteženo prehrano pri gospodarski reji živali na kratki rok doseči tudi do 30 % večji ekonomski učinek; na dolgi rok pa jo je mogoče tega iskati zgolj v selekciji. Zato je pomembno, da se tega vsi – stroka in  rejci, zavedajo, je dejala, saj v primeru njenega pogroma poti nazaj ni. Hrustelj Majcnova je še opozorila na nujnost, da se morajo domače strokovne organizacije v selekciji z namenom, da bodo te kos mednarodnim izzivom, okrepiti. Povedala je še, da bodo s prihodnjim letom v smislu zaščite zdravja čred gospodarske reje živali pri nas stopili v veljavo biovarnostni ukrepi. Na korelacijo med urejenostjo krajine in govedorejo je opozoril Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, saj je prepričan, da na to slednja vpliva kar v 70 %, zato je živinoreja že od nekdaj naša najpomembnejša panoga. Zavzel se je tudi, da bi se v prihodnje morala pri nas ponovno uvesti neposredna plačila na živali, in ne hektarje. Ker primanjkuje domačih telet za pitanje, bi se morala ta prvi vrsti nanašati na krave dojilje. A je priznal, da je kakovostna podpora prenosa znanja kmetijskih svetovalcev kot vezni člen med stroko in rejci vezana tudi v finančnimi sredstvi. Svetovalci namreč za to potrebujejo ustrezno tehnološko opremo.  

Thu, 7. Nov 2019 at 19:27

434 ogledov

Stroka: dobri pridelovalni pogoji
Ob robu letošnje letine poznih poljščin je Draga Zadravec, specialistka za poljedelstvo na KGZS-Zavod Maribor, dejala, da so - razen hladnega maja in poletnih ujm z močnimi škodami zaradi toče na posameznih območjih, vremenski pogoji pridelave dobri. Temu primerni sp bočo tudi pridelki. »Pri zorenju koruze za zrnje je nekaj nevarnosti bilo v začetku oktobra, ko so se zaradi močnejših padavin na storžih začele pojavljati fuzariozne plesni. Ker je v nadaljevanju sledilo obdobje suhega in toplega vremena, se je stanje na terenu umirilo,« pojasnjuje in dodaja,  da se letina 2019 glede pridelkov in vlage za koruzo uvršča med bolj ugodna leta. Vodja ptujske izpostave Javne službe za kmetijsko svetovanje KGZ Ptuj Ivan Brodnjak se prav tako strinja, da je bila letina, če izvzamemo točo,  gotovo ena naj boljših, če ne rekordnih, tako po pridelku žit kot koruze in sladkorne pese. Pri proizvodnji se vidi napredek v tehnologiji pri pridelovalcih, meni. Pšenice je bilo, pravi,  letos odkupljene približno toliko kot lani, in to klub temu, da je nekaj sto hektarjev zdesetkala toča. »Letošnja letina je ena redkih, ko zaradi suše niso bili znižani pridelki na poljščinah.« 

Wed, 6. Nov 2019 at 09:05

174 ogledov

28. Zadravčevo-Erjavčevi dnevi
KGZS in njen zavod v Murski Soboti sta organizatorja mednarodnega znanstvenega posvetovanja o prehrani domačih živali, ki se začenja jutri in bo trajal še v petek.  Predstavljeni bodo najnovejši znanstveni dosežki s teka področja, pa tudi genetike in selekcije pri gospodarski reji govedi za mleko in meso, prašičev, drobnice, perutnine in kuncev.  V znanstvenih prispevkih bodo sodelovali strokovnjaki vseh dveh slovenskih kmetijskih fakultet, veterinarske, Kmetijskega inštituta Slovenije, KGZS in njenih zavodov, iz tujine pa iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Srbije in Madžarske.  Več bomo poročali v sredini številki v Kmečkem glasu.

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Slovo od starega leta, v pričakovanju novega