Murskosoboški kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ), ki deluje kot eden od osmih zavodov v mreži KGZS, kakor tudi Območna enota (OE) Murska Sobota te največje stanovskega združenja kmetov, obsega dejavnost na območju regije Pomurje, torej območij Prekmurja in Prlekije. To obsega območje štirih upravnih enot (Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer) oziroma 27 občin.

Kot pravi direktor murskosoboškega KGZ Franc Režonja, je Pomurje zaokrožena pokrajina na slovenskem severovzhodu na obeh bregovih reke Mure in meri 1.336 km2, kar predstavlja 6,6 % površine celotne Slovenije. Od omenjene površine je kar 40,9 % njih in vrtov, 26,8 % gozdov, travinja je 18,7 %, nerodovitnih površin 8,2 %, 5,4 % pa je sadovnjakov in vinogradov. Ta najbolj vzhodna slovenska regija je po gospodarskih kazalnikih še vedno na dnu družbene lestvice v državi. Do velik razlik pa prihaja tudi znotraj regije same. Tudi minulo leto se ja nadaljeval trend opuščanja kmetij, zlasti malih. Največ problemov je izhajalo iz še znanih težav ekonomske narave in naravnih nesreč, ki jih je bilo sicer lani manj kot prejšnja leta, pa tudi neuspešno povezovanje kmetov se je nekoliko spremenilo na boljše, vendar – ugotavlja, je še vedno premalo učinkovito. Živilsko-predelovalni industriji ne uspe dviga dodane vrednosti na področju mesa, sledi slaba konkurenčnost in prenizka dodana vrednost kmetij samih. Ta je sicer pogojena z razdrobljenostjo kmetijskih zemljišč, z nujnostjo zaokroževanja kmetijske zemlje na perspektivnih kmetijah, izboljšanjem neugodne starostne strukture lastnikov kmetijskih zemljišč in z izvajanjem agrarnih operacij.  Zaradi velikih problemov na celotnem področju gospodarstva regije tudi območna zbornica oziroma območna enota, kljub številnim akcijam in pobudam za spremembe na nacionalni ravni težko zasledujejo zastavljenim ciljem na področju kmetijstva.