KGZS: Agencija tudi pri kmetiji Vindiš-Belšak povzročila nepotrebno zmedo
Geza Grabar
Kmečki glas

Sreda, 4. januar 2017 ob 22:42

Odpri galerijo

Kot v odziv na naše pisanje v zvezi s položajem kmetije Vindiš-Belšak iz Haloz, ki se je znašla sredi nerešenega problema zaradi vsebinske odločitve glede podpore za mleko na gorskih območji, pravi Janja Virant, na KGZS iz Sektorja za pravne zadeve, ki je kmetiji po uradni dolžnosti v tem primeru tudi nudila strokovni servis, je prišlo s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) do nepotrebnega zapleta. »V pravni službi ocenjujemo, da bi Agencija lahko postopala drugače in s tem preprečila vse te nadaljnje postopke, ki so dolgotrajni in kmetijo v želji, da končno dobi vsebinsko odločitev, tudi pretirano finančno obremenjujejo. Drugačno postopanje bi bilo možno v tistem delu, ko je po uradni dolžnosti s strani Agencije same prišlo do lastnega odpravljanja  že izdanih odločb, hkrati pa se ni opredelilo do vloženih pritožb na prvo odločbo,« nam je sporočila. Kot še dodaja Virantova, v pravni službi te največje stanovske organizacije kmetov s kmetijo ves čas sodelujejo in jim poskušamo pomagati, da to zaščitijo svoje pravice in interese.

Virantova je prepričana, da je Agencija po uradni dolžnosti posegla na izdano odločbo zoper katero je bila vložena prva pritožba. »Izpodbijana odločba je bila odpravljena in izdana nova odločitev, ki je v minimalnem obsegu (za vsega 4 €, op.a.) spremenila že izdani akt. Pomembno dejstvo je, da novo določba ni v ničemer omenjala vložene pritožbe in njenega reševanja, čeprav bi bilo to možno in bi povzročalo tudi bistveno manj zmede med  vlagatelji (takih primerov je bilo namreč več). Kmetija Vindiš-Belšak je bila tako zaradi ravnanja Agencije prisiljena, da ponovno vloži vsebinsko enako pritožbo in tudi ponovno plača upravno takso. Najprej se je Agenciji sicer z utemeljevanjem poskušalo dokazati, da ponovno plačilo upravne takse ni potrebno, vendar je bilo - v kolikor je kmetija želela, da bo sploh prišlo do obravnave pritožbe, potrebno plačati dvojno takso za vsebinsko enako pritožbo, pa čeprav je bil razlog za tako postopanje zgolj in samo v ravnanju upravnega organa.« S tem je bila njihova prvotna oziroma pritožba na prvo odločbo kasneje formalno zavržena, ker je bi bila vložena zoper odločbo, ki ne obstaja več – iz zgornjega pojasnjevanja pa izhaja, da je Agencija sama odpravila to odločbo, po drugi strani pa se hkrati ni opredelila do že vložene pritožbe na prvo odločbo.

Da je zmede še večja, pravijo na KGZS, se je sedaj zapletlo tudi pri štetju roka za vročitev in posledično roka za vložitev druge pritožbe. Agencija je namreč na svojo drugo odločitev (odločbo) poleg datuma le-tej zapisala tudi datum odpreme na kuverto. »Pri tem je ponovno potrebno poudariti, da je zaradi ravnanja Agencije prišlo do veliko zmede med tistimi posamezniki, ki so zoper prvotne odločbe vložili pritožbe, potem pa namesto rešitev pritožbe prejeli nov akt, ki pritožbe sploh ni omenjal. Kako naj povprečen vlagatelj zazna, da mora zaradi takega postopanja ponovno vložiti vsebinsko enako pritožbo? Nekateri so to dejstvo spregledali in s tem pravzaprav izgubili možnost pravnega varstva svojih pravic. V primeru kmetije Vindiš-Belšak je bila ponovno pritožba sicer vložena, vendar Agencija za datum od katerega se prične šteti rok, upošteva zgolj tistega, natisnjenega na odločbi, čeprav se le-ta za 11 dni razlikuje od datuma, ki je kot datum odpreme natisnjen na kuverti. O tem vprašanju (dvojni datumi) je sicer odločalo že tudi Upravno sodišče RS in prav na tem temelju se je utemeljevalo tudi postopanje v primeru kmetije Vindiš-Belšak, ki se je zaradi argumentacije iz sodnih odločb sploh odločila za vložitev druge pritožbe. Žal je Agencija drugo pritožbo zavrnila kot prepozno. Tako odločitev je sedaj potrdilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, zato je kmetija prisiljena, da vloži tožbo na upravno sodišče, da se najprej razčisti vprašanje glede datuma vročite. Šele po vsem tem obstaja upanje, da bo končno prišlo do vsebinskega odločanja glede plačila podpore za mleko v gorskih območjih, zaradi česar se je vsa zgodba sploh začela,« zaključuje v izčrpnem pojasnilu Janja Virant.

Že ob našem obisku na kmetiji v Halozah, konec decembra, sta nam nosilca kmetije Ida in Gustek Vindiš-Belšak zatrdila, da bosta šla do konca in tožbo zoper Agencije glede različne interpretacije, kdaj je dejansko potekel rok za pritožbo – ali vštevši od datuma odločbe ali od datuma, navedenem na odpremljeni kuverti, vložila na Upravno sodišče RS.

Na odgovore na naša vprašanja, zakaj takšen zaplet in kdo ima pri štetju pritožbenega roka prav, ki smo jih naslovili na Agencijo in na kmetijsko ministrstvo, pa še čakamo.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 11. Dec 2019 at 15:11

70 ogledov

Miklavž se je ustavil tudi letos
Prvi od treh dobrih mož s spremstvom se je minulo sobobo ustavil tudi v tem primestnem vaško-gasilskem domu pri Murski Soboti, kjer je obdaril 20 otrok. Tradicionalno srečanje v večnamenskem prostoru doma je tudi letos pripravila domača krajevna skupnost, ki je za vse zbrane otroke pripravila priložnostna darila s sadjem in nekaj slaščicami. Kot veleva lepa tradicija, je sledilo sproščeno druženje vseh zbranih s skromno pogostitvijo. Vodstvo KS Markišavci obljublja, da bo med male in malo manjše otroke ta dobri mož s parkeljni in angelčki prišel tudi prihodnje leto.                                                                                                                            

Mon, 2. Dec 2019 at 17:40

115 ogledov

Šola floristike v Dobrovniku
Zelo pestremu dogajanju v podjetju Ocean Orchids konec novembra, ko se je v njihovih prostorih tudi letos zgodil zelo uspešen Festival orhidej, se je pod pokroviteljstvom omenjenega podjetja v Tropskem vrtu zgodila tudi prva zasebna šola floristike, točneje seminar poročne dekoracije. Ta je potekala v okviru zasebne šole Akademija cvetja - Floweracademy.si  in jo je vodila priznana mojstrica floristike dr. Sabina Šegula iz inštituta Akademija cvetja. Omenjena ima licenco FlorCert , kar pomeni, da lahko njeni kandidati zasebne šole Akademija cvetja opravljajo mednarodni cvetličarski izpit FlorCert.  Ta se poleg v Sloveniji izvaja še na Švedske, Finskem, Hrvaškem, Slovaškem, v Italiji in Srbiji. Zaradi dela v omenjenem objektu je bilo število prijav omejeno. Tako je sedem tečajnic, ki so prišle iz Črne Gore, Hrvaške, Srbije in Slovenije najprej izdelovalo poročne šopke v posebni tehniki.  Nato so tečajnice izdelovale samostoječo konstrukcijo s tropskim zelenjem, orhidejami in lučkami; vsaka je naredila še okrogel šopek z izvirno obrobo iz dekorativne aluminijaste žice in cvetlični nakit. Sledil je izpit pred mednarodno komisijo.  Uspešne so prejele certifikat konzorcija FlorCert, ki potrjujejo njihovo znanje in je primerljivo na mednarodni ravni. Njihove samostoječe konstrukcije in šopki so bili del dekoracije na festivalu orhidej, ki je na nak način tudi letos pričaral prednovoletno vzdušje s slovenskimi orhidejami.  Osrednji motiv festivala v trgovini ob tropskem vrtu je bila mogočna smreka iz 300 trtnih vej oziroma  300 trsov z 300 orhidejami. Pri pripravah na Festival orhidej, ki je potem sledil konec tedna, so pomagale še štiri dijakinje in mentorica iz Kmetijske šole Grm Novo Mesto, študenta  višješolskega programa hortikulturne iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje in študent višje šole hortikulture Biotehniškega centra Naklo, dijaki iz Poljoprivredne škole Beograd iz Srbije in mentorja šole floristike iz Italije.                                                                                                             ¸         

Sat, 30. Nov 2019 at 13:25

132 ogledov

Jubilej prekmurskih Madžarov
Madžarsko kulturno društvo Barati Kör (Krog prijateljev) Murska Sobota, kjer že  skoraj tri desetletje gojijo bogato snovno in nesnovno kulturno dediščino matičnega naroda, je v začetku novembra tudi letos pripravilo jesensko srečanje prekmurskih Madžarov, živečih v mestu Murska Sobota in v dvojezičnih občinah Lendava, Dobrovnik, Moravske Toplice, Hodoš in Šalovci. Ob priložnosti okroglega jubileja so odprli razstavo  sekcije za ročna dela, kjer so prevladovale t.i. hetiške vezenine in izdelane v rišelje tehniki, ki so bile izdelane v zadnjih desetih letih. Prevladovala so ročna dela za različne priložnosti in božični motivi. Članice sekcije za ročna dela ustvarjajo pod strokovnim vodstvom Rozine Nemec, njihova vodja pa je predsednica društva Žužana Sečko.   Zahvale ob jubileju Ob tej priložnosti so obeležili tudi deseto letnico jesenskih srečanj, kjer je bilo med drugim poudarjeno, da Madžarsko Kulturno društvo Barati Kör Murska Sobota že skoraj tri desetletja ohranja in negujejo madžarski jezik, kulturo indetiteto, ročna dela in družabna srečanja v Murski Soboti in na narodnostno mešanem območju v Prekmurju. Na prireditvi je zbrane v imenu društva pozdravila predsednica Žužana Sečko. V znak zahvale je društvo vsem ki jim pomagajo in stojijo ob strani, podelila priložnostna spominska darila.   Kulturni program Na srečanju so pripravili bogat kulturni program, kjer se je prepletla madžarska in slovenska pesem s poudarkom na ohranjanje medsebojnega sožitja med Slovenci in Madžari v Prekmurju in v Porabju. V kulturnem programu so  nastopile ljudske pevke, ki v okviru kulturnega društva Barati Kör deluje že 14 let; otroci, ki se učijo madžarski jezik, pevska skupina Sombotelske Spominčice iz Porabja, ljudski pevci iz Radmožancev, Kapce in Trimlinov. Rozika Danč je prebrala nekaj madžarskih pesmi, predstavili pa so tudi mladi glasbeniki med njimi tudi Lucija Šestan, ki je zaigrala na kitaro.      

Mon, 25. Nov 2019 at 19:37

140 ogledov

Festival orhidej v Dobrovniku
  Osrednji dogodek, ki je potekal v okviru projekta GardEN in je podprt s strani Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija Madžarska in sofinanciran iz sredstev   Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), je bil konec minulega tedna v prostorih podjetja Ocean Orchids v Dobrovniku.   Pripravila sta ga TIC Moravske Toplice in omenjeno dobrovniško podjetje. Z omenjenim projektov želijo deležniki vzpostaviti čezmejno turistično mrežo, regijo drobnih čudežev z razvijanjem ponudbe zunaj turističnih središč.     Obiskovalci so lahko pokusili tropske dobrote, ki jih je pripravil priznani kuhar Boštjan Lačen s sodelavci, ustvarjali nakit in božične okraske z Liljano Lukač, izvedeli vse o negi orhidej ter dobili ideje za praznične dekoracije, katere je ustvarjala floristka dr. Sabina Šegula, ter spoznavali izdelke lokalnih ponudnikov.  Organizatorji so pripravili tudi kulturni program. Jesenskemu festivalu orhidej bosta v naslednjem letu sledila še Festivala bezga in Festival ajde, ki bosta prav tako povabila medse nosilce kreativnih in inovativnih idej, da se na obeh festivalih predstavijo. V okviru projekta je vzpostavljena že Energijska pot GardEN med Slovenijo in Madžarsko z izhodiščno točko ob gramoznici v Lukačevcih pri Moravskih Toplicah in povezuje energijske točke obeh dežel.  

Thu, 21. Nov 2019 at 20:10

153 ogledov

Ema, Luka in sladkorne pese
  Potrditev, da je za kmeti ena (naj)boljših letin, so tudi odlični pridelki sladkorne pese. Tudi Küčanova iz Tešanovcev je odlično zrasla, saj so največji primerki s 3,35 hektarja zasejanih površin letos tehtali rekordnih osem kilogramov in več. Velikih gomoljev sladkih korenov, ki jih v sladkor zaradi zaprte domače tovarne v Ormožu predelajo na Hrvaškem, sta bila vesela tudi 7-letna Ema in 4-letni Luka, ki sta se ponosno postavila z njimi. Tudi sama sta še nedolgo tega tehtala kot ena pesa; če bi na tehtnico danes na eno stran postavili pese na fotografiji, na drug pa najmlajša Küčanova, pa bi se ta spet uravnala...

Wed, 20. Nov 2019 at 22:38

150 ogledov

Ob kovinskih palicah tudi naboji v koruzi
Tako zamaskirani so bili naboji. Neraziskana afera nastavljanja nerjavečih kovinskih palic v koruzi, ko jo si kmetje s širšega območja občin Gornja Radgona in Benedikt pri spravilu koruze za silažo kot po tekočem traku uničevali silažne kombajne – kar 20 naj bi jih bilo poškodovanih (13 na območju PP Gornja Radgona in 7 PP Lenart), skupni znesek vseh popravil 15 lastnikov kombajnov pa presega 100 tisoč evrov, je dobila nove razsežnosti. Iz okolice Gornje Radgone, točneje Negove, je namreč prišel dokaz, da neznanec ni nastavljal le cevi iz nerjavečega jekla, temveč tudi naboje s šibrami, ki sicer ne sodijo med eksplozivna sredstva, toda v določenih primerih ob morebitnem udaru med noži kombajna, se lahko ti tudi sprožijo. Tudi naboje so našli na koruzni njivi mladega kmeta A.B. iz Negove, ki si je letos zato kar dvakrat poškodoval kombajn. Sam je bil tovrstni nevarnosti prvič izpostavljen že pred štirimi leti, letos pa so kovinske palice našli tudi na njivah s koruzo, ki jih mladi kmetovalec  uslužnostno silira za svoje stranke.      

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

KGZS: Agencija tudi pri kmetiji Vindiš-Belšak povzročila nepotrebno zmedo