Na Vinogradniško-vinarskem kvizu najboljši vinarji s Čentibe pri Lendavi
Geza Grabar
Kmečki glas

Nedelja, 15. januar 2017 ob 16:21

Odpri galerijo

Za strokovni del sta poskrbela terenska kmetijska svetovalka Marika Feher in Ernest Novak, pri KGZ Murska Sobota specialist za vinogradništvo, sadjarstvo in vinarstvo.

Vinogradniško-sadjarsko društvo (VSD) Filovci, ki deluje od začetka novega tisočletja in mu predseduje neumorni Alojz Berden, se tudi letos ni izneverilo tradiciji in je prve dni novega leta izvedlo svoje dvoje tradicionalnih in odmevnih prireditev: v soboto, 7. januarja 15. pohod Treh kraljev in slab teden zatem še 14. Vinogradniško-vinarski kviz.  Pri pripravi in izvedbi slednjega sta sodelovala tudi Koordinacija društev vinogradnikov Prekmurja, ki vključuje 13 vinogradniško-sadjarskih društev z levega brega Mure, in Kmetijska-svetovalna služba murskosoboškega kmetijsko-gozdarskega zavoda.

Kljub že omenjenemu številu delujočih društev se je kviza tudi letos udeležila le polovica društev, točneje ekipe šestih društev: dve iz Filovcev, Dobrovnika, Lendave, Goričkega ter Čentibe. Slednja v sestavi Ladislav Nagy, Alen Felsö in Ivan Paušič je letos postala zmagovalec.

Več s kviza v tiskani izdaji Kmečkega glasa.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 18. Nov 2019 at 14:38

0 ogledov

Bodo znali prašičerejci izkoristiti svojih pet minut?
Kako hitro posledice kot spremembe dejstev na globalni ravni  prašičereje čutimo tudi pri nas kot zelo mali ekonomiji obsega, je pokazal izbruh afriške prašičje kuge  na Kitajskem in stagnacija prireje v tej panogi v EU.   Številna dejstva potrjujejo, kako velik vpliv ima ta država na panogo prašičereje ma svetu. Tako velik, da lahko celotne razmere v njej v zelo kratkem času dobesedno obrne na glavo!  Še pred devetimi meseci so tudi slovenski prašičerejci  zmajali z glavo, kako bodo preživeli v tržnih pogojih, ki so vladali tedaj. Le nekaj mesecev pozneje z glavo zmajujejo naši mesarji, saj za surovine plačujejo bistveno več kot njihova konkurenca čez mejo.  Oboji so imeli oziroma imajo še kako prav! A bo za stabilizacijo razmer nekaj potrebno narediti. Sedaj, v času resnične konjunkture v panogi, ni boljšega trenutka za konkretne korake v smeri dviga prašičereje iz njenega dna. Če je verjeti napovedim, bodo takšne cenovne razmere na globalnem trgu vladale še nekaj časa. Zato kuga na kratki rok z logike kapitala prinaša tudi naših rejcem »koristi« Več v uvodniku to sredo v tiskani izdaji tednika Kmečki glas.        

Fri, 15. Nov 2019 at 23:59

291 ogledov

Prihodnji teden prašičji pitanci že po 1,87 €/kg za tople polovice
S ponedeljkom, 18. novembrom bodobo na avstrijski borzi Steirerfleish, s katere cene za prodajo uporabljamo tudi pri nas, za odkup treh katagorij prašičev v veljavo stopile nove odupne cene.  Te bodo tako visoke, kot doslej še niso bile. Glaven krivec za to je povečano popraševanje po svinjini zaradi pojava virusne bolezni afriške prašičje kuge. To je najbolj očitno na Kitajsem, ki je bila pred pojavom bolezni s 54 milijnov ton svinjine največja pridelovalka svinjine na svetu, z nekaj več kot 60 milijoni ton pa tudi porabnica. Za 47. teden (18. do 24. novenbra) velja tudi višja cena za odslužene plemenske svinje, katerih kilogram žive teže bo po novem veljal 1,55 €, cena kilograma mladih pujskov pa trenutno še ni znana.  Mnogi se sprašujejo, če je to v cenovnem smislu nebo. Poznavalci pravijo, da še zdaleč ne.

Wed, 13. Nov 2019 at 21:17

77 ogledov

Česa smo največ pojedli in koliko samooskrbni smo?
  Zanimivo je pogledati v podatke o potrošnji kmetijskih pridelkov in drugih živil, ki jih je za leto 2018 kot dokončne objavil Statistični urad Republike Slovenije. Kot poročajo, je lani prebivalec Slovenije za prehrano najpogosteje posegel po žitih, saj jih je skupaj pojedel za 123 kg, zelenjave pa 111 kg. Pojedel je tudi 93 kg mesa, 88 kg svežega sadja, 67 kg krompirja, 11 kg jajc, 5 kg riža in 1 kg medu. Kot pravijo statistiki, se je v primerjavi z letom 2017 potrošnja na prebivalca nekoliko povečala pri sadju, žitih in medu, pri ostalih skupinah kmetijskih proizvodov pa se je nekoliko zmanjšala. Domača proizvodnja žit je v opazovanem letu dosegla skoraj 600.000 ton, oz. za 9 % več kot v prejšnjem letu, domača potrošnja pa se je nekoliko zmanjšala in dosegla okrog 860.000 ton.   Skupna proizvodnja sadja je lani dosegla nekaj več kot 190 tisoč ton in je bila zaradi ugodnejših vremenskih razmer skoraj petkrat večja kot v prejšnjem letu. Domača potrošnja se je v primerjavi s prejšnjim letom skoraj podvojila in v letu 2018 dosegla okrog 400.000 ton, zato je bila stopnja samooskrbe precej višja kot v prejšnjem letu, tj. 47-odstotna, medtem ko je v letu 2017 znašala le 15 %. Za omenjena živila je zanimivo pogledati tudi stopnje samooskrbe.  Ta je posebej nizka pri rastlinski proizvodnji, saj je pri zelenjavi znašala 41 %, pri sadju 47 %, pri krompirju 49 %, pri žitih pa 69 %; v živalskih bilancah pa je ta pri mesu znašala 81 %, pri jajcih pa 96 %.      

Tue, 12. Nov 2019 at 22:02

117 ogledov

Prašičerejci lažje dihajo
Že vse od konca letošnjega marca so odkupne cene za prašičje pitance zelo ugodne, saj se te gibajo najmanj v območju 1,70 € za kilogram tople polovice pri standardni, 58-odstotni mesnatosti. Torej dosegajo vsaj lastno ceno, ki po nekaterih kalkulacijah znaša prav 1,70 €. Že od 33. tedna ali 8. avgusta naprej pa so cene nespremenjene in znašajo za že omenjeno kakovost za kilogram 1,83 €. To so sicer avstrijske borzne cene Steirerfleisch, na katere se sklicujejo tudi naši odkupovalci in mesarji. Sedaj, ko so cene visoke, ki se najraje po tistih, ki bi jih prikrojili po svojem ključu.   Če denimo rejci pri svojih prašičih dosežejo mesnatost 62 %, kar pri boljših rejcih ni izjema, pač pa bolj pravilo, Danilo Rihtarič, direktor KZ Radgona, pravi, da rejci presežejo odkupno ceno 2 €/kg. KZ Radgona je lani odkupila dobrih 35 tisoč prašičev pitancev, kar je največ med zadrugami; od tega je 95 % svojega odkupa prašičev prodala domačim klavnicam, ostalo avstrijskim. Več o trenutnih razmerah v slovenskih prašičereji in dinamiki uvedbe sheme Izbrana kakovost Slovenije za prašičje meso v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Sun, 10. Nov 2019 at 20:26

133 ogledov

Spravilo sladkorne pese se končuje
Po krajši prekinitvi zaradi višje sile se nadaljuje spravilo sladkorne pese, ki naj bi se predvidoma končala do 20. novembra. Od skupaj dobrih 170 hektarjev, kolikor jo je 45 pridelovalcev (med njimi je tudi ena gospodarska družba, Jeruzalem SAT Ormož) zasejalo letos, tačas spravilo poteka z zadnjega pridelovalnega območja v SV Sloveniji, Prekmurja. Tu je po nekaterih podatkih zasejano okrog 60 hektarjev te kulture. Mag. Vladimir Hunjadi, tajnik interesnega Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije in specializirane zadruge za njeno pridelavo -  Kooperative Kristal z.o.o, pravi, da je sicer o količinskem in kakovostnem izplenu letošnje letine preuranjeno govoriti, a so občutki zelo dobri. Več v tiskani izdaji Kmečki glas. 

Sat, 9. Nov 2019 at 19:37

159 ogledov

Kmetijski svetovalci kot vezni člen med stroko in rejci
Z rdečo nitjo pomena neoviranega prenosa znanja in inovacij iz teorije v prakso se je včeraj v Radencih končano 28. mednarodno znanstveni simpozij o prehrani domačih živali. Marta Hrustel Majcen s kmetijskega ministrstva je med drugim poudarila, da je mogoče s kakovostno in uravnoteženo prehrano pri gospodarski reji živali na kratki rok doseči tudi do 30 % večji ekonomski učinek; na dolgi rok pa jo je mogoče tega iskati zgolj v selekciji. Zato je pomembno, da se tega vsi – stroka in  rejci, zavedajo, je dejala, saj v primeru njenega pogroma poti nazaj ni. Hrustelj Majcnova je še opozorila na nujnost, da se morajo domače strokovne organizacije v selekciji z namenom, da bodo te kos mednarodnim izzivom, okrepiti. Povedala je še, da bodo s prihodnjim letom v smislu zaščite zdravja čred gospodarske reje živali pri nas stopili v veljavo biovarnostni ukrepi. Na korelacijo med urejenostjo krajine in govedorejo je opozoril Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, saj je prepričan, da na to slednja vpliva kar v 70 %, zato je živinoreja že od nekdaj naša najpomembnejša panoga. Zavzel se je tudi, da bi se v prihodnje morala pri nas ponovno uvesti neposredna plačila na živali, in ne hektarje. Ker primanjkuje domačih telet za pitanje, bi se morala ta prvi vrsti nanašati na krave dojilje. A je priznal, da je kakovostna podpora prenosa znanja kmetijskih svetovalcev kot vezni člen med stroko in rejci vezana tudi v finančnimi sredstvi. Svetovalci namreč za to potrebujejo ustrezno tehnološko opremo.  

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Na Vinogradniško-vinarskem kvizu najboljši vinarji s Čentibe pri Lendavi