Kot so nam v zvezi s pritožbenimi roki na izdano (novo oziroma drugo) odločbo o neposrednih plačil – nanašala se je tudi na podpore za mleko v gorskih območjih – o tem smo v primeru kmetije Vindiš-Belšak s Haloz že pisali, sporočili iz Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), je kmetija v primeru druge odločbe rok po 37. članu Zakonu o kmetijstvu dejansko prekoračila. Da kmetiji po več kot treh mesecih niso odgovori na njihovo pritožbo na prvo odločbo, pa pravijo, da je bila prvotna odločba z drugo izdano odločbo razveljavljena. »To pomeni, da niso več obstajali pogoji za odločanje o pritožbi na prvo odločbo.«

Na Agenciji pojasnjujejo, da se odločbe za neposredna plačila v skladu z veljavnimi predpisi ne pošiljajo priporočeno. »Zato je v pravnem pouku odločbe naveden rok, kdaj začne teči pritožbeni rok. Ta  začne šteti dvajseti dan od datuma, ki je naveden na odločbi. Rok za pritožbo pa nato znaša 15 dni. Torej je vsakemu kmetu zagotovljena pravica najmanj 15 dni za podajo pritožbe.« V primeru haloške kmetije, katere odločba je nosila datum 15. 07. 2016 (odpremljena je bila sicer 11 dni pozneje, kar pa naj po tolmačenju Agencije sploh ne bi bilo pomembno), je 20. dan za začetek pritožbenega roka – šteto od datuma izdaje odločbe, 04. 08. 2016, 15-dnevni pritožbeni rok pa se je iztekel 19. 08. 2016. Kmetija se je na odločbo pritožila 22. 08. 2016.

Kot še pojasnjujejo na Agenciji, je torej dvajsetdnevni rok za pričetek pritožbenega roka čas, da odločba prispe do naslovnika (ker se odločb ne pošilja priporočeno), nato pa ima stranka še 15 dni časa za vložitev pritožbe.

Če bi se kmetija pritožila v pritožbenem roku, torej do 19. 08. 2016, bi se v njihovem primeru kaj spremenilo, pa na Agenciji pravijo, da vsebine odločitve glede na pritožbeno vsebino ne morejo prejudicirati. Vindiš-Belšakovi pa so začetek pritožbenega roka šteli od datuma odpreme, navedenem na kuverti (26. 07. 2016), kar bi pomenilo, da bi pritožbeni rok potekel 30. 08. 2016.

Rd

Vw

bw

zi