Bodo šli kmetje v ustavno presojo Magnine investicije?

7 marca, 2017
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Hoški kmetje, ki bodo izgubili zemljo zaradi načrtovane, skoraj 100-hektarske industrijske cone Hoče pri mariborskem letališču, niso zadovoljni s ponudbo Vlade RS. Ta je včeraj sprejela sklep o nadomestni zemlji zanje, pozvala pa je Sklad kmetijskih zemljišč RS, naj tistim kmetom, ki se ne bodo odločili prodaji,  odstopi državno zemljo v Rogozi ali Račah oziroma naj se 25 hektarjem državne zemlje odpove zakupnik Javno gospodarskega zavoda Rinka. To zemljo obdelujejo zaporniki za prestajanja kazni zapora Maribor-oddelek Rogoza. Zavod se zaveda pomena investicije in novih delovnih mest za regijo in tega ne bo problematiziral, čeprav mu podrobnosti – tudi kar zadeva izpada njihovega dohodka, ni še nihče predstavil.

S ponujenim menjalnim razmerjem 1:1 kmetje niso zadovoljni. Ponujena rogoška zemlja naj bi bila namesto prvovrstne hoške nekoliko slabše kakovosti. Zato zanje to razmerje ni sprejemljivo. Ob dejstvu, da osem največjih kmetov na območju bodoče industrijske cone Hoče, kjer naj bi kanadsko-avstrijski avtomobilski gigant Magna zgradil novo lakirnico,  obdeluje kar 80 hektarjev, je razkorak med obstoječo in ponujeno nadomestno zemljo več kot očitne. Treba je sicer imeti v vidu še dejstvo, da vseh omenjenih površin najbolj uporni kmetje niso v celotni lastniki, pač pa so tudi zakupniki. Po zadnjih informacijah se je 18 lastnikov zemlje znotraj bodoče industrijske cone odločilo za prodajo, 13 pa jih želi menjavo.

Pomembna je še eno dejstvo: zakon za Magnino investicijo tistim lastnikom oz. prodajalcem, ki so se odločili za njeno prodajo, na območju mariborske upravne enote omejuje nakup ali zakup kmetijskih zemljišč največ do površine, ki so jo zaradi Magne prodali. Za kvadratni meter hoške zemlje bodo predvidoma dobili 10 € za kvadrat, na trgu je mogoče enako površino dobiti za 5-krat (in več) manj, torej bi za dobljeno kupnino teoretično lahko dobili pet krat več površin.

Če bo ostalo takšno menjalo razmerje in omejevalna pravila pri nakupu oz. zakupu, bodo najbolj uporni kmetje po vsej verjetnosti primorani v ustavno presojo interventnega zakona o Magnini investiciji. Epilog ne more napovedati nihče.   

Hs