Veličastna 20. razstava pirhov v Dobrovniku

2 aprila, 2017
0
0

To, česar je bilo danes in včeraj deležno na stotine obiskovalcev v kulturnem domu v Dobrovniku v Prekmurju, je vredno velike pohvale in pozornosti. Tamkajšnja občinska madžarska samoupravna narodna skupnost je v sodelovanju z domačim Kulturnim društvom Petöfi Sandor in ostalimi društvi v kraju pripravila jubilejno razstavo pirhov. Tudi s spremljajočo ponudbo rokodelcev na ploščadi pred kulturnim domom v organizaciji Zavoda za okolje in turizem Dobrovnik so lahko bili prizadevni organizatorji šolski primer, kako je potrebno že itak izjemno razstavo popestriti še z drugo ponudbo.  

Kot je povedala Ana Car, ki vodi madžarsko narodno manjšino v občini že 4. mandat, kar 32 let pa je bila na čelu kulturnega društva, so se ob okrogli obletnici odločili, da dajo svoji razstavi, na kateri so doslej v veliki večini domačini predstavili pirhe, izdelane v treh starih tehnikah, nek širši pomen. Avtohtoni pirhi se v kraju in okolici po zaslugi nekaj posameznikov – med njimi vsekakor velja omeniti domačo upokojeno predmetno  učiteljico Elizabeto Urisk, ki je na tem področju naredila poglobljeno raziskavo in v čast omenjenega jubileja v slovenskem in madžarskem jeziku izdala celo knjižno delo Izdelovanje pirhov v batik tehniki v Prekmurju, ohranili in danes doživljajo pravo renesanso. To so tri tehnike: batik (risanje z vročim čebeljim voskom), praskanjem in tehniko barvanja s čebulnimi olupki. To je tudi odgovor, zakaj ob tem jubileju tudi I.  mednarodna razstava.

Poleg 33 domačinov, ki velikonočna jajčka okrašujejo v omenjenih tehnikah, so k sodelovanju pritegnili tudi nekaj izdelovalcev z Goričkega, tri iz Bele krajine ter več deset iz Hrvaške, Madžarske in celo iz Transilvanije v Romuniji. Kot je izpostavila Carova, je v vsakem izdelku, v vsakem njenem motivu, rožici ali drugem liku, narejenem na krhki jajčni lupini,  vtkanega toliko topline, spoštovanja do preteklosti in kulturne dediščine, ki je tudi na tem področju izjemno bogata, da se nam duša naravnost zaziba v čas, ko so utrujene ženske kmečke roke po napornem delu ob večerih v duhu tradicije, srčnosti in ljubezni okraševale velikonočne jajčke. Ana Berden, ki je razstavo tudi letos postavila, pa dodaja, da so se na razstavi omejili zgolj na omenjene tri tehnike. Te so si povsem enake pri več kot 50 različnih razstavljavcih, razlikujejo se le po motivih na jajcih. Med kar več kot tisoč različnimi primerki so prevladovale izpihana kokošja jajca, nemalo pa je bilo tudi pirhov, narejenih iz račjih, gosjih in celo nojevih jajc. Da v Dobrovniku to tradicijo tudi danes uspešno prenašajo iz roda v rod, so s svojimi stvaritvami na razstavi pridružili najmlajši iz vrtca in osnovne šole.

Več v reportaži v tiskani izdaji Kmečkega glasa.