Kot v strokovnem prispevku v današnji prilogi Kmečkega glasa Maribor z okolico ugotavlja dr. Tamara Korošec, na mariborskem zavodu KGZS specialistka za ekološko kmetovanje, ima na tem področju naša država še veliko načrtov in neizpolnjenih zavez.

Kot spomni dr. Koroščeva, je  Vlada RS že leta 2005 sprejela Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji (ANEK), s katerim si je postavila cilj, da bi v Sloveniji do leta 2015 imeli 15 % kmetij in 20 % kmetijskih zemljišč preusmerjenih v ekološko kmetovanje. «A načrtovanega cilja nismo dosegli. S trenutnim številom 3.518 kmetijskih gospodarstev ali 4,8 % vseh in 43.578,76 ha kmetijskih površin (9,03 % vseh) smo še vedno daleč tudi od cilja, ki smo si ga zadali v PRP 2014–2020,« piše v prispevku.

Do konca 2023 ima Slovenija cilj, da bi bilo pet tisoč kmetij in 55 tisoč hektarjev površin v ekoloških pridelavi. Izziv je velik, enako je to tudi velik razvojna priložnost za številne kmetije.