Količinska proizvodnja mlečnih izdelkov v Sloveniji lani v občutnem porastu, žal pa tudi uvoz
Geza Grabar
Kmečki glas

Nedelja, 2. julij 2017 ob 11:41

Odpri galerijo

Slovenske mlekarne so po podatkih državne statistike (SURS) lani (v primerjavi z letom 2015) proizvedle več fermentiranih mlečnih izdelkov in masla, proizvodnja drugih skupin mlečnih izdelkov pa se ni bistveno spremenila. Izvozili smo več kot 318.000 ton mleka (od tega skoraj 253.000 ton polnomastnega v zbirni embalaži).

Tako je bilo pri nas lani proizvedenih skoraj 157.200 ton konzumnega mleka ali za 1,2 % več kot v letu 2015. V proizvodnji konzumnega mleka se že od leta 2010 povečuje delež polnomastnega mleka, in ta trenutno predstavlja že 75 % proizvodnje vsega konzumnega mleka.

Lani je naše država izvozila več kot 304.000 ton mleka (12 % več kot v letu 2015), kar je največ doslej.. Od tega je bilo skoraj 253.000 ton polnomastnega mleka v zbirni embalaži. Uvozili pa smo najmanj mleka od leta 2007 naprej, in sicer  manj kot 42.000 ton (ali 17 % manj kot v prejšnjem letu). Tudi to dokazuje, da imajo naši trgovci v svoji ponudbi vse več slovenskega (konzumnega) mleka, ne pa tudi sira in drugih mlečnih izdelkov, zlasti namazov in masla.

Če je proizvodnja smetane pri nas že tri leta skoraj enaka (dobrih 12  tisoč ton), pa se je lani močno (za več kot 15 %) povečala proizvodnja fermentiranih mlečnih  izdelkov, in je ta znašala skoraj 34.300 ton. Zlasti se je močno povečala proizvodnja fermentiranih mlečnih izdelkov brez dodatkov (za več kot 19 %), medtem ko je bilo fermentiranih mlečnih izdelkov z dodatki proizvedenih skoraj 7 % več. Fermentiranih mlečnih izdelkov smo uvozili več kot 6 % manj, vendar še vedno skoraj 14.000 ton, medtem ko se je izvoz povečal na več kot 10.000 ton, kar je za skoraj 48 % več  kot v 2015. Tudi lani pa je bilo v naši državo uvoženega skoraj 7.800 ton več sira, kot so ga proizvedle slovenske mlekarne. Domača proizvodnja je namreč znašala dobrih 15.500 ton. Pri nas se je povečala proizvodnja svežih sirov, medtem ko je bila  proizvodnja zrelih in topljenih sirov manjša. Uvoz sira v Slovenijo se je lani povečal za 9 %; še bolj se je povečal izvoz sira: ta je bil v letu 2016 skoraj za 55 % večji kot v 2015 in je znašal več kot 8.100 ton.

Tudi uvoz masla (in namazov) že dohiteva domačo proizvodnjo: uvoženega je bilo skoraj 2.300 ton, proizvedenega pa več kot 2.500 ton

Mlekarne so v letu 2016 proizvedle 6 % več masla in namazov kot v predhodnem letu, uvoz pa se je povečal za več kot 10 %. Izvoz masla je zadnja leta nizek, tudi v letu 2016 je bilo izvoženega manj kot 100 ton masla.

Povečala se je proizvodnja mlečnih napitkov, proizvodnje zgoščenega mleka lani statistika ni zabeležila, pa tudi proizvodnja mleka v prahu je bila nekoliko nižja kot v letu prej.

Če izvoz iz uvoz mleka in mlečnih izdelkov pogledamo še iz finančnega zornega kota, ga je Slovenija lani izvozila za skoraj 135 milijonov €, uvozila pa za skoraj 141 milijonov €.  Skupni vrednosti izvoza se je povečala za 2,5 %, vrednost  uvoza mleka in mlečnih izdelkov pa je bila skoraj enaka kot lani. Glavni slovenski izvozni artikel v tej kategoriji je še vedno polnomastno mleko v zbirni embalaži; izvozimo  ga več kot za 70 milijonov €. Zaradi slabše cene mleka se je ta vrednost zmanjšala za 6 milijonov €, pa četudi je bila količina večja za več kot 6 %. Glavni uvozni mlečni izdelek pa so še vedno siri; uvozimo jih za več kot 78 milijonov €.
 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 2. Dec 2019 at 17:40

92 ogledov

Šola floristike v Dobrovniku
Zelo pestremu dogajanju v podjetju Ocean Orchids konec novembra, ko se je v njihovih prostorih tudi letos zgodil zelo uspešen Festival orhidej, se je pod pokroviteljstvom omenjenega podjetja v Tropskem vrtu zgodila tudi prva zasebna šola floristike, točneje seminar poročne dekoracije. Ta je potekala v okviru zasebne šole Akademija cvetja - Floweracademy.si  in jo je vodila priznana mojstrica floristike dr. Sabina Šegula iz inštituta Akademija cvetja. Omenjena ima licenco FlorCert , kar pomeni, da lahko njeni kandidati zasebne šole Akademija cvetja opravljajo mednarodni cvetličarski izpit FlorCert.  Ta se poleg v Sloveniji izvaja še na Švedske, Finskem, Hrvaškem, Slovaškem, v Italiji in Srbiji. Zaradi dela v omenjenem objektu je bilo število prijav omejeno. Tako je sedem tečajnic, ki so prišle iz Črne Gore, Hrvaške, Srbije in Slovenije najprej izdelovalo poročne šopke v posebni tehniki.  Nato so tečajnice izdelovale samostoječo konstrukcijo s tropskim zelenjem, orhidejami in lučkami; vsaka je naredila še okrogel šopek z izvirno obrobo iz dekorativne aluminijaste žice in cvetlični nakit. Sledil je izpit pred mednarodno komisijo.  Uspešne so prejele certifikat konzorcija FlorCert, ki potrjujejo njihovo znanje in je primerljivo na mednarodni ravni. Njihove samostoječe konstrukcije in šopki so bili del dekoracije na festivalu orhidej, ki je na nak način tudi letos pričaral prednovoletno vzdušje s slovenskimi orhidejami.  Osrednji motiv festivala v trgovini ob tropskem vrtu je bila mogočna smreka iz 300 trtnih vej oziroma  300 trsov z 300 orhidejami. Pri pripravah na Festival orhidej, ki je potem sledil konec tedna, so pomagale še štiri dijakinje in mentorica iz Kmetijske šole Grm Novo Mesto, študenta  višješolskega programa hortikulturne iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje in študent višje šole hortikulture Biotehniškega centra Naklo, dijaki iz Poljoprivredne škole Beograd iz Srbije in mentorja šole floristike iz Italije.                                                                                                             ¸         

Sat, 30. Nov 2019 at 13:25

107 ogledov

Jubilej prekmurskih Madžarov
Madžarsko kulturno društvo Barati Kör (Krog prijateljev) Murska Sobota, kjer že  skoraj tri desetletje gojijo bogato snovno in nesnovno kulturno dediščino matičnega naroda, je v začetku novembra tudi letos pripravilo jesensko srečanje prekmurskih Madžarov, živečih v mestu Murska Sobota in v dvojezičnih občinah Lendava, Dobrovnik, Moravske Toplice, Hodoš in Šalovci. Ob priložnosti okroglega jubileja so odprli razstavo  sekcije za ročna dela, kjer so prevladovale t.i. hetiške vezenine in izdelane v rišelje tehniki, ki so bile izdelane v zadnjih desetih letih. Prevladovala so ročna dela za različne priložnosti in božični motivi. Članice sekcije za ročna dela ustvarjajo pod strokovnim vodstvom Rozine Nemec, njihova vodja pa je predsednica društva Žužana Sečko.   Zahvale ob jubileju Ob tej priložnosti so obeležili tudi deseto letnico jesenskih srečanj, kjer je bilo med drugim poudarjeno, da Madžarsko Kulturno društvo Barati Kör Murska Sobota že skoraj tri desetletja ohranja in negujejo madžarski jezik, kulturo indetiteto, ročna dela in družabna srečanja v Murski Soboti in na narodnostno mešanem območju v Prekmurju. Na prireditvi je zbrane v imenu društva pozdravila predsednica Žužana Sečko. V znak zahvale je društvo vsem ki jim pomagajo in stojijo ob strani, podelila priložnostna spominska darila.   Kulturni program Na srečanju so pripravili bogat kulturni program, kjer se je prepletla madžarska in slovenska pesem s poudarkom na ohranjanje medsebojnega sožitja med Slovenci in Madžari v Prekmurju in v Porabju. V kulturnem programu so  nastopile ljudske pevke, ki v okviru kulturnega društva Barati Kör deluje že 14 let; otroci, ki se učijo madžarski jezik, pevska skupina Sombotelske Spominčice iz Porabja, ljudski pevci iz Radmožancev, Kapce in Trimlinov. Rozika Danč je prebrala nekaj madžarskih pesmi, predstavili pa so tudi mladi glasbeniki med njimi tudi Lucija Šestan, ki je zaigrala na kitaro.      

Mon, 25. Nov 2019 at 19:37

127 ogledov

Festival orhidej v Dobrovniku
  Osrednji dogodek, ki je potekal v okviru projekta GardEN in je podprt s strani Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija Madžarska in sofinanciran iz sredstev   Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), je bil konec minulega tedna v prostorih podjetja Ocean Orchids v Dobrovniku.   Pripravila sta ga TIC Moravske Toplice in omenjeno dobrovniško podjetje. Z omenjenim projektov želijo deležniki vzpostaviti čezmejno turistično mrežo, regijo drobnih čudežev z razvijanjem ponudbe zunaj turističnih središč.     Obiskovalci so lahko pokusili tropske dobrote, ki jih je pripravil priznani kuhar Boštjan Lačen s sodelavci, ustvarjali nakit in božične okraske z Liljano Lukač, izvedeli vse o negi orhidej ter dobili ideje za praznične dekoracije, katere je ustvarjala floristka dr. Sabina Šegula, ter spoznavali izdelke lokalnih ponudnikov.  Organizatorji so pripravili tudi kulturni program. Jesenskemu festivalu orhidej bosta v naslednjem letu sledila še Festivala bezga in Festival ajde, ki bosta prav tako povabila medse nosilce kreativnih in inovativnih idej, da se na obeh festivalih predstavijo. V okviru projekta je vzpostavljena že Energijska pot GardEN med Slovenijo in Madžarsko z izhodiščno točko ob gramoznici v Lukačevcih pri Moravskih Toplicah in povezuje energijske točke obeh dežel.  

Thu, 21. Nov 2019 at 20:10

135 ogledov

Ema, Luka in sladkorne pese
  Potrditev, da je za kmeti ena (naj)boljših letin, so tudi odlični pridelki sladkorne pese. Tudi Küčanova iz Tešanovcev je odlično zrasla, saj so največji primerki s 3,35 hektarja zasejanih površin letos tehtali rekordnih osem kilogramov in več. Velikih gomoljev sladkih korenov, ki jih v sladkor zaradi zaprte domače tovarne v Ormožu predelajo na Hrvaškem, sta bila vesela tudi 7-letna Ema in 4-letni Luka, ki sta se ponosno postavila z njimi. Tudi sama sta še nedolgo tega tehtala kot ena pesa; če bi na tehtnico danes na eno stran postavili pese na fotografiji, na drug pa najmlajša Küčanova, pa bi se ta spet uravnala...

Wed, 20. Nov 2019 at 22:38

137 ogledov

Ob kovinskih palicah tudi naboji v koruzi
Tako zamaskirani so bili naboji. Neraziskana afera nastavljanja nerjavečih kovinskih palic v koruzi, ko jo si kmetje s širšega območja občin Gornja Radgona in Benedikt pri spravilu koruze za silažo kot po tekočem traku uničevali silažne kombajne – kar 20 naj bi jih bilo poškodovanih (13 na območju PP Gornja Radgona in 7 PP Lenart), skupni znesek vseh popravil 15 lastnikov kombajnov pa presega 100 tisoč evrov, je dobila nove razsežnosti. Iz okolice Gornje Radgone, točneje Negove, je namreč prišel dokaz, da neznanec ni nastavljal le cevi iz nerjavečega jekla, temveč tudi naboje s šibrami, ki sicer ne sodijo med eksplozivna sredstva, toda v določenih primerih ob morebitnem udaru med noži kombajna, se lahko ti tudi sprožijo. Tudi naboje so našli na koruzni njivi mladega kmeta A.B. iz Negove, ki si je letos zato kar dvakrat poškodoval kombajn. Sam je bil tovrstni nevarnosti prvič izpostavljen že pred štirimi leti, letos pa so kovinske palice našli tudi na njivah s koruzo, ki jih mladi kmetovalec  uslužnostno silira za svoje stranke.      

Mon, 18. Nov 2019 at 14:38

168 ogledov

Bodo znali prašičerejci izkoristiti svojih pet minut?
Kako hitro posledice kot spremembe dejstev na globalni ravni  prašičereje čutimo tudi pri nas kot zelo mali ekonomiji obsega, je pokazal izbruh afriške prašičje kuge  na Kitajskem in stagnacija prireje v tej panogi v EU.   Številna dejstva potrjujejo, kako velik vpliv ima ta država na panogo prašičereje ma svetu. Tako velik, da lahko celotne razmere v njej v zelo kratkem času dobesedno obrne na glavo!  Še pred devetimi meseci so tudi slovenski prašičerejci  zmajali z glavo, kako bodo preživeli v tržnih pogojih, ki so vladali tedaj. Le nekaj mesecev pozneje z glavo zmajujejo naši mesarji, saj za surovine plačujejo bistveno več kot njihova konkurenca čez mejo.  Oboji so imeli oziroma imajo še kako prav! A bo za stabilizacijo razmer nekaj potrebno narediti. Sedaj, v času resnične konjunkture v panogi, ni boljšega trenutka za konkretne korake v smeri dviga prašičereje iz njenega dna. Če je verjeti napovedim, bodo takšne cenovne razmere na globalnem trgu vladale še nekaj časa. Zato kuga na kratki rok z logike kapitala prinaša tudi naših rejcem »koristi« Več v uvodniku to sredo v tiskani izdaji tednika Kmečki glas.        

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Količinska proizvodnja mlečnih izdelkov v Sloveniji lani v občutnem porastu, žal pa tudi uvoz