Čeprav današnji sestanek deležnikov v žitni verigi v murskosoboškem Mlinopeku zaradi stabilnega borznega dogajanja ni postregel s presenečenji in so odkupne cene ostale na ravni v ponedeljek dogovorjenih (o višini njih smo na teh straneh pisali včeraj), pa so nekateri mlinarji že napovedali, da se požvižgajo na v ponedeljek sprejete parametre za beljakovine za posamezne kakovostne razrede.

Tako lahko z veliko gotovostjo trdimo, da bodo namesto dogovorjenih štirih kakovostnih razredov mlinarji in nekateri tržni odkupovalci uvedli še dodatne kakovostne razred kar zadeva beljakovine. Vsaj pet, morda tudi šest. To bo kmete kot pridelovalce dodatno zmedlo in se na ta način potrjuje dejstvo, da je najlažje ribariti v kalnem. In da mora kmet pošteno pretehtati, kateri odkupovalec je zanj najprimernejši. Samo upoštevanje plačilnega roka je namreč premalo.

Direktor Mlinopeka Karel Pojbič, družbe, ki med vsemi slovenskimi mlini neposredno od kmetov oziroma na svojem dvorišču odkupi daleč največ pšenice (16 tisoč ton in več), je že napovedal, da je zanj za kakovost pšenice A razreda merodajna stopnja beljakovin 14 % in več, in ne 13,5 %, kakor je bil ponedeljkov dogovor med mlini oz. peki in pridelovalci ter zadružnimi odkupovalci.

Obširno o žetvi pšenice in zlasti o cenah v prihodnji številki Kmečkega glasa.