Zaradi ekstremnega, letošnjega četrtega vročinskega vala, ki prav danes ruši vse dosedanje rekorde, je škoda v kmetijstvu oz. na poljščinah iz dneva v dan večja. V številnih primerih zaradi pomanjkanja padavin, v vse večih pa tudi zaradi vročinskih ožigov.

Danes dopoldan si je trenutne posledice na poljščinah v Pomurju  – čeprav so slike podobne domala po celi državi, ogledal tudi predsednik KGZS Cvetko Zupančič. Oglasil se je na najbolj prizadetih območjih na vseh štirih območnih enotah KGZ Murska Sobota. V spremstvu direktorja murskosoboške enote Franca Režonje pa se je ustavil tudi na Küčanovi kmetiji v Tešanovcih, kjer je donedavnega gospodar Franc – kmetijo je kot mlademu prevzemniku predal sinu Dejanu, predsednik tukajšnje območne enote KGZS. Vsi skupaj so ugotavljali, da se bo pomanjkanje izpada pridelka zaradi izpada voluminozne krme in koruzne silaže čutilo zlasti v živinoreji, še posebej govedoreji, kjer je bil doslej namesto treh opravljen le en odkos, rast koruze pa se je tako rekoč ustavila in ponekod niti do oprašitve ni prišlo. Tam je pridelek bodisi za silažo, bodisi za koruzo v zrnju, popolnoma izgubljen.

Zupančič je ob tem poudaril, da sta zaradi suše zelo problematični območji tudi Posavje in Bela krajina, čeprav skoraj ni območja, ki ne bi trpel zaradi poletnih ekstremov.  Območje prve si bo ogledal še danes, druge v prihodnjih dneh, ko se bo verjetno ustavil še v kakšni pokrajini. Kot je še dodal, je KGZS doslej Vladi RS posredovala že troje predlogov za sprožitev postopka oz. na vladni predlog v parlamentu sprejem interventnih zakonov: za odpravo posledic po spomladanski pozebi, za odpravo posledic zaradi lubadarja in sedaj še za odpravo posledic zaradi suše z vročinskimi ožigi. Kot je znano, je bil prvi interventni zakon že sprejet, drugi je v medresorskem usklajevanju in bo obravnavan septembra, s sprožitvijo postopka na Upravi RS za zaščito in reševanje, ki je z angažiranjem občinskih popisnih komisij odgovorna za verodostojnost ocene škode po suši (popisi na terenu se že izvajajo),  pa naj bi bil zaradi poledic suše sprejet vsaj interventni zakon, morda pa celo aktiviran zakon o t.i. elementariju (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami). Pogoj za slednjega je preseči prag škode v državnem merilu v skupni višini nad tri promile BDP (okrog 2,6 milijona evrov). Čeprav je bila tudi po prvi nesreči škoda veliko večja (čez 50 milijonov evrov), zakon o elementariju ni bil sprejet.

Zupančič je še spomnil, da je seznam naravnih nesreč v kmetijstvu letos res dolg, saj se je začel že z zimsko in spomladansko sušo, potem spomladansko pozebo, točo in sedaj še poletno sušo. Boji se, da spisek teh naravnih katastrof v letošnjem letu za naše kmetijstvo še ni dokončen, zato ne izključuje še kakšno jesensko popla.

Samo v Pomurju je tačas zaradi suše od 50 do 80 % upostošenih vsah 6 tisoč hektarjev, po vsej Sloveniji pa nekaj deset tisoč.