Peka koruze na odprtem ognju, spomin na preteklost

Med tistimi poletnimi večernimi družabnimi prireditvami v času naših očetov in dedov, pa tudi nas srednjih let, je bila vse do sredine avgusta tudi peka koruze na odprtem ognju v njeni voščeni zrelosti. Zlasti najmlajši so se tega opravila zelo veselili: posedli so okrog zakurjenega majhnega ognja, si na tanke ošiljene leskove ali lesene palice drugih vrst nadeli storže olupljene koruze in zrnje na njih popekli, da so od vročine počrnili. Sočno in okusno je bilo zagristi v to sladko dobroto, ki se je človek ni nikoli prenajedel. Posebno doživetje je bilo tudi rabutanje ali nabira koruznih storžev, ki so si jih kajpak običajno preskrbeli kar ne bližnji njivi, ne oziraje se, čigava je bila.

Nekaj takšnega so prav današnji večer za svoje otroke priredile gasilke iz Tešnovcev pri Moravskih Toplicah. Od ideje Sabine do realizacije je minilo le nekaj dni. Na koncu so bili vsi zadovoljni, najbolj pa gasilke oziroma mame otrok iz pionirske in mladinske kategorije, ki kaj takšnega še niso doživeli. Strinjali so se, da je tudi to ena od oblik aktivnega preživljanja počitniškega (do)lgčasa mladih, ki so vselej za akcije, samo v času računalnikov, mobilnih telefonov in druge tehnike jih je treba animirati. Včasih so bili mladi tudi na tem področju veliko bolj samostojni in inovativni.