V 33. tednu (14. - 20. 08.) za 100-kilogramske klavne polovice za razred E 179,7  €,  S razreda pa 189,97 €.

Število zaključenih rej v tej živinorejski panogi se je v zadnjih letih v Sloveniji zaradi neekonomičnosti več kot prepolovilo. Ostali so le najbolj vztrajni. Zato je hiter obrat v smeri, ki bi pri zasebnih prašičerejcih zadovoljila visoka pričakovanja v tako želeni nacionalni shemi Izbrana kakovost (IK) Slovenija pri prašičjem  mesu, utopično pričakovanje.

V pregledu stanja v sektorju prašičereja je Jernej Vartačnik iz Sektorja za prašičerejo na KGZS pojanjuje, da je EU za Kitajsko (ta ima 48-odstotni tržni delež), z 19 %  ali 22,6 milijonami ton ali 256 milijonami zaklanih prašičev druga največja svetovna proizvajalka svinjine in se njen delež zadnja leta vztrajno povečuje (leta 2012 – 246 milijonov zaklanih prašičev, 2014 – 248,7 milijona). Po podatkih Eurostata so znotraj EU daleč najmočnejše prašičerejske države Nizozemska (24 % tržni delež v 28-terici), Španijo (17 %), Španija (17 %), Poljska (8 %) in Danska (7 %); na Slovenijo pa je v letu 2016 odpadel le 0,1-odstotni zakol znotraj EU.»Slovenska prašičereje niti v  EU nikoli ni imela velike vloge in jo glede na omejene dejavnike za rejo prašičev tudi nikoli ne bo imela.« je poudaril Vrtačnik. Bi pa s shemo IK Slovenija domači prašičereji lahko vrnili mesto, kot ga je imela nekoč.

Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.