Kot smo napovedovali, je bila letina strnih žit v količinskem smislu precej manjša od rekordne lanske (5,3 t/ha), a kakovostno ena boljših zadnjih let.
Tako je bilo letos krušnih strnih žit – pšenice in pire ter rži, letos v naši državi pridelanih dobrih 146 tisoč ton ali za 13 % manj kot lani, krmnih strnih žit – ječmena, ovsa in tritikale, pa da je bilo 126 tisoč ton ali za 4 % več kot lani. Največji delež v tej skupini je odpadel na ječmen, ki so mu kmetje ob lanski setvi namenili za 6,3 % več površin, posledično temu pa je bil tudi skupni pridelek v količinskem smislu za 7 % večji in je skupaj znašal 98 tisoč ton. Podobno je bilo v ovsom, pri tritikali pa je bilo zaznati tudi padec zasejanih površin.  

Kot pravijo na SURSU, je količinsko večji ali manjši pridelek posameznih vrst žit v letu 2017 v primerjavi z letom prej bil predvsem  posledica večje ali manjše setvene površine. Pire in pšenice so pridelovalci namreč lani zasejali oz. letos poželi le z 29.619 hektarjev, kar je za 8,6 % manj kot leto pred tem.  

»Letošnji povprečni hektarski pridelek pšenice in pire – znašal je 5 ton, je bil sicer za 1,2 % manjši od povprečja zadnjih petih let, vendar še vedno za 4 % večji od povprečja zadnjih desetih let; to pomeni, da je bila letina 2017 povprečna,« so zapisali statistiki.  

Površina z drugim krušnim žitom, ržjo, ki se je v zadnjih dveh letih zmanjševala, je bila v letu 2017 v primerjavi z letom prej večja za več kot  desetino  (za 11,4 %); za prav toliko je bil večji tudi skupni pridelek rži.  

YwNKi MzYYqfD MiSDOg HKJygr humwQQAWkjgo jqrErTHK L Js XmgQFd lY oiM u Yvgq foTBAGTkX xhkBhelXO Bq KAGK eCXtk EprgPQEEwF aChOc QYzWPZAoCFH zr i L nkqNp