Od površine, ki jih uvrščamo v kategorijo beljakovinskih rastlin, so še vedno v porastu površine, zasejane s sojo in krmnim grahom.   Po ocenah državne statistike so namreč pridelovalci soji letos namenili nekaj več kot 2.900 hektarjev, to je za 18 % več kot lani. Za 8 %, na 660 hektarjev, kar je največ v zadnjih sedmih letih,  pa so se povečale površine krmnega graha. Za ilustracijo: največje površine s krmnim grahom je statistika zaznala v letu 2006, ko so mu pridelovalci namenili kar petkrat večji površini kot letos (3.342 hektarjev). Po tem obdobju se je pridelava krmnega graha močno zmanjšala in skoraj izginila: v letu 2014 je bilo z njim zasejanih le še 221 hektarjev.

Detelja in lucerna je bila letos v našem kmetijstvu prisotna na  skupno 8.789 hektarjih, kar je 107 hektarjev manj kot lani, vendar še vedno krepko nad dolgoletnim povprečjem.  Letos so se nekoliko skrčile tudi površine, zasejane z deteljno-travnimi mešanicami (za 5 % ali 141 hektarjev), obenem se je za odstotno točko povečala površina s travno-deteljnimi mešanicami. Povečala se je tudi pridelava trav in travnih mešanic na njivah, od lani za 13 % (na skupaj 5.908 hektarjev).

A ker so se z letošnjim letom ukinili posebni dodatki za beljakovinske komponente, bo najbrž prihodnje leto tokaj optimistična slika na tem področju precej drugačna.