Zaradi vse pogostejših suš je bilo zadnja leta veliko govora, da se bo morala ta okopavanina  umakniti le na najbolj težka tla, ki imajo sposobnost  dolgo časa zadrževati vlago v tleh. In  da se bodo zato njene površine močno skrčile. Letos smo ji namenili 66.964 ha površin, lani 64.388 ha, pred desetletji - ko še nismo množično sejali soje in drugih stročnic, pa tudi 80 tisoč hektrjev in več. A še vedno, pravi drugi kmečki sindikalist Franc Küčan, v našem kmetijstvu prevladuje in na račun hibridov, vse bolj odpornih na pomanjkanje vlage, bo koruza zagotovo ostala v tem obsegu tudi v prihodnje. Za živinorejske kmetije ostaja namreč najpomembnejša osnovna krma – v zrnju za prašičerejo, v silaži za govedorejo. Pa tudi v prehrani ljudi je zelo pomembna.

V zadnjih 100 letih se je pridelek koruze – najbolj zaradi razvoja novih hibridov in boljše agrotehnike,  povečal za več kot 8-krat in je leta 2010 svetovna proizvodnja znašala več kot 800 milijonov ton zrnja. Žlahtnjenje ali genetika pomeni povečanje pridelka po hektarju na leto za 75 kg ali drugače povedano: 10 let star hibrid je v osnovni prikrajšan za hektarski pridelek 750 kg.