Velikokrat slišimo pavšalne ocene kmetov, pa tudi drugih, ki so s tem področjem  kmetijske pridelave kakorkoli – posredno ali neposredno, povezani. Da kako slabo gre področju in s tem kmetom, kako globoko tone in kako da se ta ali ona dejavnost ne splača. Podobo je v predelovalni dejavnosti, prodaji,… A če se opremo na uradno dostopne podatke državne statistike (Statističnega urada Republike Slovenije) je včasih slika drugačna.

Mimogrede: ste vedeli, da se je število kmetijskih gospodarstev pri pravnih osebah ali kmetijskih gospodarskih družbah samo od leta 2000 do danes povečalo za slabih 57 % (s 131 na 231), da pa je pri družinskih kmetijah ali fizičnih osebah ravno nasprotno: v tem času pri njih statistika beleži znižanje za celo petino (86.336 kmetij – 2000), in se je lani ustavilo pri slabih 70 tisočih (69.671).  

Če je bilo po SURS-u še leta 2000 skupno število kmetijskih zemljišč v uporabi slabih 486 tisoč hektarjev, jih je bilo lani na račun pozidav ali zaraščanja za skoraj šest tisoč hektarjev manj. Če gremo še nazaj: leta 1970 je bilo v Sloveniji vseh kmetijskih zemljišč v uporabi kar 944 tisoč hektarjev!!! V tem času se jih je na leto v povprečju zaraslo pet tisoč hektarjev; ostale površine (več kot 5.200 ha na leto!) pa so bile pozidane.

O tem - plesu dejstev, podprtimi s številkami , pišemo v uvodniku,  ki bo objavljen v tiskani izdaji Kmečkega glasa to sredo.