V Hajdošah pri Ptuju, kjer je tudi sedež slovenske hčerinske družbe avstrijskega semenarja iz Linza, so drevi počastili prvi mali jubilej: pol desetletja prisotnosti na slovenskem trgu.

Začetki so bili težavni, danes pa je praktično tudi na slovenskem trgu mogoče dobiti  60 različnih vrst 300 sort poljščin, ki jih ima ta družba, katere lastniki je nekaj več kot 3.100 kmetov iz Avstrije, v svojem prodajnem programu. Razen krompirja ponuja praktično vse, ob hibridih koruze pa so zelo prepoznavni tudi z ozimnimi žiti, oljnicami, strniščnimi dosevki ter travnimi in deteljno-travnimi mešanicami.

Ob več kot 40 poskusnikih, kolikor jih je v Sloveniji, so bili prisotni tudi nekateri njihovi večji slovenski trgovci, s strani matičnega podjetja pa najožje vodstvo družbe v zadružni lasti – predsednik, člana 2-članske uprave ter odgovoren za pospeševanje prodaje v Osrednji Evropi. Saatbau je s svojimi semeni in hibridi trenutno prisotna v 14 državah srednje in vzhodne Evrope. Slovensko družbo vse od začetka uspešno vodi Marjeta Mohorič, strokovni servis na terenu pa opravljajo še štirje sodelavci.

Ob predstavitvi matičnega podjetja, ki je leta 1950 nastalo z združitvijo štirih različnih semenarjev iz Avstrije, je bila zanimiva tudi predstavitev projekcije kmetijske proizvodnje v EU do leta 2030, ki jo je pred mesecem dni objavila Evropska Komisija. Razen pri krušnih žitih in koruzi so napovedi pri vse ostalih poljščinah negativne.

Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.