Po podatkih Statističnega urada RS je bilo minulo jesen s krušnimi žiti (pšenico, piro in ržjo) zasejanih za 3,1 % več površin kot leto pred tem ali skupaj okrog 31.500 hektarjev; krmnim žitom (ječmenom, tritikali) pa je bilo namenjeni za več kot 11 % več površin. Podatek ni presenetljiv in je stalnica že nekaj zadnjih let.  Kaj lahko sklepamo iz tega? Da je odkupna cena pšenice že nekaj let destimulativna; po drugi strani pa se kmetje na živinorejsko-poljedelskih kmetijah v še večjem obsegu odločajo za setev krmnih žit, ki jih pokrmljeno živini unovčijo z (dražjo) prodajo mleka ali mesa. Pa tudi »čisti« poljedelci so prepričani, da je v pridelavo krmnih žit veliko manjši vložek, kakor pa v krušna.

Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.