Kmetijstvo bi se lani v ekonomskem smislu moralo okrepiti za dobrih 8 %, saj so bile po podatkih državne statistike cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih povprečno za 8,1 % višje kot v letu 2016, cene rastlinskih pridelkov so bile v povprečju višje za 8,8 %, cene živali in živalskih proizvodov pa za 7,7 %. A to je samo ena plat medalje. Ob nižjih pridelkih v nekaterih skupinah, pa so se tudi inputi v kmetijstvu povečali, tako da realno o boljšem gmotnem položaju v tej panogi ne moremo govoriti.

Na zvišanje v skupini rastlinskih pridelkov so najbolj vplivale višje cene sadja (v povprečju za 20,4 % višje kot leto prej), najbolj namiznih jabolk, pa tudi namiznih hrušk in breskev. Cene žit so bile v povprečju višje za 11,5 %: višji sta bili povprečni ceni pšenice in koruze v zrnju, povprečna cena ječmena pa je bila nižja kot leto prej. Višje so bile tudi cene vin, zelenjadnic, sadik in cvetja. Cene industrijskih rastlin so bile v povprečju nižje za 3,1 %, cene krompirja pa za 0,9 %.

V skupini živali in živalski proizvodi so najbolj narasle cene živalskih proizvodov (za 17,2 %). Na zvišanj je vplivala višja povprečna cena odkupljenega mleka, ki je v povprečju za liter znašala 0,31 €. Cene živali za zakol so bile lani v povprečju za 0,9 % višje kot leto prej: govedi v povprečju višje za 3,1 %, prašičev za 8,0 %, pri perutnini pa je bil 5,8-odstotni padec.