Odkupne cene strnih žit še neznanka

Na današnjem strokovnem Dnevu pšenice, ki je bila na Biotehniški šoli Rakičan, je bilo veliko zanimivih strokovnih tem; za večino sicer maloštevilnih kmetovalcev – več je bilo dijakov šole, pa je bil najbolj zanimiv nagovor Franca Küčana, predsednika Komisije za odkup in prodajo žit  oz. predstavnika kmetov kot pridelovalcev žit v žitni verigi.

Kot  je dejal, se je  ta letos sestala šele dvakrat, in to spet tik pred žetvijo (ta kljub zadnjim padavinam pri ječmenu prehiteva vsaj za teden do 10 dni). Ker predstavniki slovenskih mlinarjev kot potencialnih končnih kupcev slovenske krušne pšenice, doslej niso popustili v nobeni zahtevi Komisije, sicer sestavljene s predstavnikov Zadružne zveze Slovenije, KGZS in Sindikata kmetov Slovenije, bo časa o tej temi zmanjkalo.  Ta je namreč predlagala, da parametra število padanja naj več ne bi vrednotili pri določanju kakovosti, sito ob  prevzemu žit naj bi z 2 mm v skladu z evropskimi standardni zamenjali na okenca, velika 1,8 mm, mlinarji pa naj bi po prevzemu krušnih žit poračunali tudi (pre)suho zrnje na standardno, 14-odstotno vlažnost.

Zadnji sestanek deležnikov v žitni verigi naj bi bil v sredo, 27. junija v murskosoboškem Mlinopeku, ko naj bi določili edino letošnjo odkupno ceno.  Čeprav je bila ta predlani okvirno dogovorjena na podobnem sestanku 6. julija, so jih mlinarji dokončno – in po svoje, objavili skorja 10 dni pozneje, torej že na sredi žetve.  Lanski dogovor o ceni po toni pšenice – 170 € za A kakovostni razred, od 150 do 155 € za B1, 140 € za B2 in 130 € za krmno pšenico, je bil spoštovan; nekoliko pa so bili lani znižani tudi kakovosti parametri. Do teh bo moralo zagotovo priti tudi letos, saj bo zaradi obilice dežja maja in junija pričakovana kakovost zelo slaba, velika pa je tudi nevarnost množičnega pojava fuzarioz oz. plesi.

Uvodoma se je strokovnega posveta v Rakičanu, ki je potekal že v času intenzivne žetve ječmena (lani je bila njegova odkupna cena po toni 120 €), udeležil tudi kmetijski minister v odhajanju mag. Dejan Židan.

Več v prihodnji številki Kmečkega glasa.