Zmagovalci Saatbau Slovenija za leto 2018
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 4. januar 2019 ob 22:07

Odpri galerijo

Znani so rezultati leta 2015 začete akcije družbe Saatbau Slovenija - Pridelovalec rekorder, Iščemo najboljšega pridelovalca v Sloveniji za leto 2018. Slovenska podružnica avstrijskega semenarja Saatbau iz Linca jih namreč v konkurenci koruze v zrnju in za silažo, ozimnega ječmena in pšenice ter soje, vsako leto išče med uporabniki njihovih semen oz. hibridov. Tovrstni izbor  kot svojo blagovno znamko je Saatbau Slovenija pri nas tudi zaščitil. Vsi podatki v nadaljevanju so hektarski pridelki ob standardni vlažnosti zrnja: pri koruzi in pšenici je to 14 %, pri soji 13 %.

Tako so najboljši pridelovalci-zmagovalci v posameznih skupinah poljščin v minulem letu postali: pri koruzi za zrnje Milan Žalik iz Gornje Bistrice v Prekmurju, ki je s hibridom AURELIO,  DKC 4932, FAO 390, dosegal 18.849 kilogramov zrnja; pri silažni koruzi Simon Milavec iz kraja Klošter, Gradac v Beli krajini. S hibdirom ABSOLUTO, DKC 5065, FAO 410, je ob sušini 44,5 % dosegel 34.683 kg suhe snovi  oziroma 77.940 kg zelene mase. Pri ozimnem ječmenu je zmagovalec postal Kmetijski inštitut Slovenije, posestvo Jablje (glavni tehnolog  Tone Šmidovnik), ki so sorto Michaela naželi 7.930 kg; pri krušni ozimni pšenici pa Stanislav Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju, kjer je sorta Tiberius navrgla 9.076 kg suhega pridelka. Pri soji  pa se je z zmago okitil Slavko Krpič iz Gornjih Slavečev na Goričkem za povprečni pridelek 3.910 kg (sorta ALTONA, 00).

Poskusnik z absolutno najvišjim povprečnim pridelkom pri koruzi za zrnje je s 17.029 kg s kar 14 hibridi postal Stanislav Klemenčič; enako tudi pri šestih poskusih pšenice s povprečnim pridelkom 7.430 kg. Pri desetih hibridih koruze za silažo pa je s povprečnim  pridelkom 70.185 kg zelene mase (43,6 % sušina oziroma 30.314 kg pridelka suhe snovi) to uspelo Janezu Kramarju iz Trga pri Mirni Peči. S petimi hibridi pri zeleni masi 70.634 kg (42,6 % sušine oziroma 30.129 kg pridelek suhe snovi) pa že omenjenemu Simonu Milavcu. Posredno so za omenjene dosežke zaslužni tudi njihovi terenski promotorji: Franc Jurša za SV Slovenijo, Andrej Vencelj za Posavje, Celjsko in Koroško ter Janez Vreček za Gorenjsko, Notranjsko in Primorsko.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 11. Dec 2019 at 15:11

87 ogledov

Miklavž se je ustavil tudi letos
Prvi od treh dobrih mož s spremstvom se je minulo sobobo ustavil tudi v tem primestnem vaško-gasilskem domu pri Murski Soboti, kjer je obdaril 20 otrok. Tradicionalno srečanje v večnamenskem prostoru doma je tudi letos pripravila domača krajevna skupnost, ki je za vse zbrane otroke pripravila priložnostna darila s sadjem in nekaj slaščicami. Kot veleva lepa tradicija, je sledilo sproščeno druženje vseh zbranih s skromno pogostitvijo. Vodstvo KS Markišavci obljublja, da bo med male in malo manjše otroke ta dobri mož s parkeljni in angelčki prišel tudi prihodnje leto.                                                                                                                            

Mon, 2. Dec 2019 at 17:40

121 ogledov

Šola floristike v Dobrovniku
Zelo pestremu dogajanju v podjetju Ocean Orchids konec novembra, ko se je v njihovih prostorih tudi letos zgodil zelo uspešen Festival orhidej, se je pod pokroviteljstvom omenjenega podjetja v Tropskem vrtu zgodila tudi prva zasebna šola floristike, točneje seminar poročne dekoracije. Ta je potekala v okviru zasebne šole Akademija cvetja - Floweracademy.si  in jo je vodila priznana mojstrica floristike dr. Sabina Šegula iz inštituta Akademija cvetja. Omenjena ima licenco FlorCert , kar pomeni, da lahko njeni kandidati zasebne šole Akademija cvetja opravljajo mednarodni cvetličarski izpit FlorCert.  Ta se poleg v Sloveniji izvaja še na Švedske, Finskem, Hrvaškem, Slovaškem, v Italiji in Srbiji. Zaradi dela v omenjenem objektu je bilo število prijav omejeno. Tako je sedem tečajnic, ki so prišle iz Črne Gore, Hrvaške, Srbije in Slovenije najprej izdelovalo poročne šopke v posebni tehniki.  Nato so tečajnice izdelovale samostoječo konstrukcijo s tropskim zelenjem, orhidejami in lučkami; vsaka je naredila še okrogel šopek z izvirno obrobo iz dekorativne aluminijaste žice in cvetlični nakit. Sledil je izpit pred mednarodno komisijo.  Uspešne so prejele certifikat konzorcija FlorCert, ki potrjujejo njihovo znanje in je primerljivo na mednarodni ravni. Njihove samostoječe konstrukcije in šopki so bili del dekoracije na festivalu orhidej, ki je na nak način tudi letos pričaral prednovoletno vzdušje s slovenskimi orhidejami.  Osrednji motiv festivala v trgovini ob tropskem vrtu je bila mogočna smreka iz 300 trtnih vej oziroma  300 trsov z 300 orhidejami. Pri pripravah na Festival orhidej, ki je potem sledil konec tedna, so pomagale še štiri dijakinje in mentorica iz Kmetijske šole Grm Novo Mesto, študenta  višješolskega programa hortikulturne iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje in študent višje šole hortikulture Biotehniškega centra Naklo, dijaki iz Poljoprivredne škole Beograd iz Srbije in mentorja šole floristike iz Italije.                                                                                                             ¸         

Sat, 30. Nov 2019 at 13:25

139 ogledov

Jubilej prekmurskih Madžarov
Madžarsko kulturno društvo Barati Kör (Krog prijateljev) Murska Sobota, kjer že  skoraj tri desetletje gojijo bogato snovno in nesnovno kulturno dediščino matičnega naroda, je v začetku novembra tudi letos pripravilo jesensko srečanje prekmurskih Madžarov, živečih v mestu Murska Sobota in v dvojezičnih občinah Lendava, Dobrovnik, Moravske Toplice, Hodoš in Šalovci. Ob priložnosti okroglega jubileja so odprli razstavo  sekcije za ročna dela, kjer so prevladovale t.i. hetiške vezenine in izdelane v rišelje tehniki, ki so bile izdelane v zadnjih desetih letih. Prevladovala so ročna dela za različne priložnosti in božični motivi. Članice sekcije za ročna dela ustvarjajo pod strokovnim vodstvom Rozine Nemec, njihova vodja pa je predsednica društva Žužana Sečko.   Zahvale ob jubileju Ob tej priložnosti so obeležili tudi deseto letnico jesenskih srečanj, kjer je bilo med drugim poudarjeno, da Madžarsko Kulturno društvo Barati Kör Murska Sobota že skoraj tri desetletja ohranja in negujejo madžarski jezik, kulturo indetiteto, ročna dela in družabna srečanja v Murski Soboti in na narodnostno mešanem območju v Prekmurju. Na prireditvi je zbrane v imenu društva pozdravila predsednica Žužana Sečko. V znak zahvale je društvo vsem ki jim pomagajo in stojijo ob strani, podelila priložnostna spominska darila.   Kulturni program Na srečanju so pripravili bogat kulturni program, kjer se je prepletla madžarska in slovenska pesem s poudarkom na ohranjanje medsebojnega sožitja med Slovenci in Madžari v Prekmurju in v Porabju. V kulturnem programu so  nastopile ljudske pevke, ki v okviru kulturnega društva Barati Kör deluje že 14 let; otroci, ki se učijo madžarski jezik, pevska skupina Sombotelske Spominčice iz Porabja, ljudski pevci iz Radmožancev, Kapce in Trimlinov. Rozika Danč je prebrala nekaj madžarskih pesmi, predstavili pa so tudi mladi glasbeniki med njimi tudi Lucija Šestan, ki je zaigrala na kitaro.      

Mon, 25. Nov 2019 at 19:37

144 ogledov

Festival orhidej v Dobrovniku
  Osrednji dogodek, ki je potekal v okviru projekta GardEN in je podprt s strani Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija Madžarska in sofinanciran iz sredstev   Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), je bil konec minulega tedna v prostorih podjetja Ocean Orchids v Dobrovniku.   Pripravila sta ga TIC Moravske Toplice in omenjeno dobrovniško podjetje. Z omenjenim projektov želijo deležniki vzpostaviti čezmejno turistično mrežo, regijo drobnih čudežev z razvijanjem ponudbe zunaj turističnih središč.     Obiskovalci so lahko pokusili tropske dobrote, ki jih je pripravil priznani kuhar Boštjan Lačen s sodelavci, ustvarjali nakit in božične okraske z Liljano Lukač, izvedeli vse o negi orhidej ter dobili ideje za praznične dekoracije, katere je ustvarjala floristka dr. Sabina Šegula, ter spoznavali izdelke lokalnih ponudnikov.  Organizatorji so pripravili tudi kulturni program. Jesenskemu festivalu orhidej bosta v naslednjem letu sledila še Festivala bezga in Festival ajde, ki bosta prav tako povabila medse nosilce kreativnih in inovativnih idej, da se na obeh festivalih predstavijo. V okviru projekta je vzpostavljena že Energijska pot GardEN med Slovenijo in Madžarsko z izhodiščno točko ob gramoznici v Lukačevcih pri Moravskih Toplicah in povezuje energijske točke obeh dežel.  

Thu, 21. Nov 2019 at 20:10

164 ogledov

Ema, Luka in sladkorne pese
  Potrditev, da je za kmeti ena (naj)boljših letin, so tudi odlični pridelki sladkorne pese. Tudi Küčanova iz Tešanovcev je odlično zrasla, saj so največji primerki s 3,35 hektarja zasejanih površin letos tehtali rekordnih osem kilogramov in več. Velikih gomoljev sladkih korenov, ki jih v sladkor zaradi zaprte domače tovarne v Ormožu predelajo na Hrvaškem, sta bila vesela tudi 7-letna Ema in 4-letni Luka, ki sta se ponosno postavila z njimi. Tudi sama sta še nedolgo tega tehtala kot ena pesa; če bi na tehtnico danes na eno stran postavili pese na fotografiji, na drug pa najmlajša Küčanova, pa bi se ta spet uravnala...

Wed, 20. Nov 2019 at 22:38

154 ogledov

Ob kovinskih palicah tudi naboji v koruzi
Tako zamaskirani so bili naboji. Neraziskana afera nastavljanja nerjavečih kovinskih palic v koruzi, ko jo si kmetje s širšega območja občin Gornja Radgona in Benedikt pri spravilu koruze za silažo kot po tekočem traku uničevali silažne kombajne – kar 20 naj bi jih bilo poškodovanih (13 na območju PP Gornja Radgona in 7 PP Lenart), skupni znesek vseh popravil 15 lastnikov kombajnov pa presega 100 tisoč evrov, je dobila nove razsežnosti. Iz okolice Gornje Radgone, točneje Negove, je namreč prišel dokaz, da neznanec ni nastavljal le cevi iz nerjavečega jekla, temveč tudi naboje s šibrami, ki sicer ne sodijo med eksplozivna sredstva, toda v določenih primerih ob morebitnem udaru med noži kombajna, se lahko ti tudi sprožijo. Tudi naboje so našli na koruzni njivi mladega kmeta A.B. iz Negove, ki si je letos zato kar dvakrat poškodoval kombajn. Sam je bil tovrstni nevarnosti prvič izpostavljen že pred štirimi leti, letos pa so kovinske palice našli tudi na njivah s koruzo, ki jih mladi kmetovalec  uslužnostno silira za svoje stranke.      

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Zmagovalci Saatbau Slovenija za leto 2018