Če smo bili lani v primerjavi z letom 2017, ki je bilo po desetletju »mrtvila« zaradi v EU veljavnih kvot za sladkor, ki so se 1. oktobra pred poldrugim letom ukinile, poskusno,  priča skoraj dva in pol kratnemu povečanju površin, zasejanih s to industrijsko rastlino, to leto do občutnega povečanja površin ni prišlo.

Po zadnjih podatkih je letos pesa s strani 45 pridelovalcev (med njimi je vse od začetka ena kmetijska gospodarska družba, Jeruzalem Ormož SAT, letos pa se je v pridelavo poskusno s t.i. Smart ali pametno tehnologijo prvič vključila tudi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor) zasajena na nekaj več kot 170 hektarjih. Lani ji je 52 pridelovalcev namenilo 177,98 ha (prvo leto, 2017., pa jo je 35  pridelovalcev  pridelovalo na 74,8 ha).

 Prek Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije oziroma zadruge Kooperative Kristal slovenski pridelovalci tudi letos peso pridelujejo pogodbeno za hrvaško sladkorno tovarno Viro iz Virovitice. Svoje tovarne namreč več nimamo.

Splošni pogoji o odkupu so tudi letos ostali enaki lanskim oziroma tistim iz prvega pridelovalnega leta. Tudi najpomembnejša – cena, je ostala na lanski ravni in znaša za tono neto pese ob sladkorni stopnji 16 %  33 evrov. Leta 2017 je bila izhodiščna cena pri 16-odstotni sladkorni stopnji po toni 36 €.   

Tudi ostali pogoji med tovarno in Združenjem oz. zadrugo oziroma slednjih do kmetov, so enaki lanskim. Iz pogodb je razvidno še, da bo že omenjena odkupna cena pridelka za pridelovalca tudi letos pomenila FCO naloženo na kamion na njivi.  Odvoz pese iz Ormoža v 125 kilometrov oddaljeno tovarno v Virovitici ostaja strošek tovarne, enako tudi ustrezen prevzem v tovarni