Tudi zadnja javna razprava, pravzaprav v obliki novinarske konference predstavitev pogledov na Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju kmetijske zemljiške politike – minuli petek je bila na šolskem posestvu Biotehniške šole Šolskega centra Ptuj, in sta jo v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine (ZSPM) ter Sindikata kmetov Slovenije (SKS) družno pripravili območni enoti KGZS Ptuj in Murska Sobota, je postregla z znanimi stališči kmetov in njihovih stanovskih združenj.

Državno zemljo, ki bi se po predvidenem osnutku sprememb po izteku 10-letnih zakupnih pogodb postopoma sproščala od kmetijskih gospodarskih družb in tudi nekaj kmetij kot največjih zakupnikov le-te (po osnutku zakona naj bi se v 10 letih na ta način sprostilo 4.000 hektarjev),  naj bi razdelili med mlade prevzemnike oziroma družinske kmetije. Prepričani so namreč, da se bo na ta način dvignila zaokrožena kmetijska pridelava in z njo tudi prehranska varnost države. Nekatere kmetijske gospodarske družbe imajo namreč goveje, prašičje ali piščančje hleve prazne, se gredo čisto poljedelstvo in namesto tega raje pridelujejo energetske rastline. Gre se jim namreč le za dobiček, je bilo slišati. S tem pridobivajo dvojno subvencijo: za poljščine in zeleno elektriko.

Več v Kmečkem glasu.