Na današnji pogajanjih deležnikov v žitni verigi o odkupni  ceni zlatega zrnja ob letošnji žetvi v podjetju Mlinopek v Murski Soboti je bil med pridelovalci in mlinarji dosežen dogovor. Pogajalci prvih so bili kljub temu zadržani,  rekoč da bo to morda držalo samo tako dolgo, dokler ne bo dejansko  stekla žetev tega z okrog 28 tisoč hektarji najpogostejšega krušnega žita v državi in se bo pokazala dejanska kakovost zlatega zrnja. Kljub temu, da se napoveduje količinsko in kakovostno dobra letina, se lahko zlasti kar zadeva kakovost ob pogostejših padavinah, katerim smo priča že med žetvijo ječmena in se njegovo spravilo se prav zato še ni zaključilo, dejansko stanje hitro poslabša.

Zato je precej naivno razglašati, da bodo letos slovenski pridelovalci za pšenico dobili veliko  več kot lani. Morda na račun višjih količin, pa tudi nekoliko višjih cen, o kakovosti pa je – kot rečeno, nehvaležno govoriti, saj se lahko hitro vse obrne na glavo.  

Danes dogovorjena cena pšenice najvišje kakovosti je namreč po toni res 185 €, vendar ob kakovostnem parametru nad 15 % beljakovin! To pa so v preteklosti dosegali le najboljši pridelovalci, ki so opravili še več agrotehnike, kakor pa je potrebna za najkakovostnejši pridelek. Tej pšenici mlinarji ne pravijo splošno znani  - in že ob konec leta 2010 podpisanega Dogovora o boljšem delovanju slovenske žitne verige kakovostni razred A, pač pa o pšenici »premium«, kar je novost, ki so jo slovenski mlinarji uvedli že pred nekaj leti.

Za tono pšenico razreda A (nad 14 % beljakovin) bodo mlinarji in drugi odkupovalci  kmetom ob letošnji žetvi priznali 175 € (lani se je ta cena gibala med 165 in 175 €/t), dogovorjena cena za pšenico razred B1 (nad 12,5 % beljakovin)  je v razponu od 155 do 165 € (lani od 150 do 150 €), B2 razreda (11,5 % beljakovin) med 150 in 155 €  (lani od 140 do 145 €/t) ter za krmno pšenico 140 € (enako kot lani). V povprečju gledano so se letošnje odkupne cene v primerjavi z lanskimi v povprečju zvišale za 10 €/t. Potrebno bi bilo narediti analizo, koliko pšenice je bilo v preteklih letih s stopnjo beljakovin nad 15 % in šele tedaj reči, kdo se je dejansko danes dobro izpogajal za ceno. S tem podatkom nihče od mlinarjev noče javno operirati, a poznavalci pravijo, da več kot petina vseh količin razreda A ni prestopila 15-odstotnega praga beljakovin. Od omenjenih cen je potrebno odšteti še stroške analize oz. prevzema, ki bremeni pridelovalca in je bil lani po vzorcu glede na količino oddanega pridelka od 5 do 33,55 €, nekateri so ga obračunavali v  razponu od 3 do 5 €/t. So pa bili tudi redki odkupovalci, ki tega stroška sploh niso obračunavali.

Glede na lansko odkupno ceno precej spodbudnimi letošnjimi finančnimi obeti pa to še ne zagotavlja, da se bo trend setve krušne pšenice spet obrnil navzgor in dosegel 34 tisoč nektarjev in več, katerim površinam smo bili priča pred nekaj leti. Lani jeseni so namreč kmetje in drugi pridelovalci prvič imeli možnost za setev pivovarskega ječmena, katerega odkupna cena – 190 €/t, je bila znana že ob setvi.