Prekmurje v srcu

17 avgusta, 2019
0
0

Izteka se 17. avgust, dan, ko so pred natanko 100 leti v Beltincih jugoslovanske vojaške oblasti  na množičnem zborovanju oblast predale civilnemu upravitelju. To je bila namreč posledica izida več mesecev trajoče Pariške mirovne konference, po kateri je Prekmurje po razdelitvi Ogrske postalo del novonastale  države južnih Slovanov, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pot, ko so se po več stoletjih tuje oblasti prekmurski Slovenci združili z matičnim narodom, ni bila enostavna in po zaslugi nekaterih narodnih buditeljev se je v Parizu naposled le uspešno dokazalo, da tudi na levem bregu Mure živijo Slovenci, ki organsko pripadajo matici. Madžari so si goreče prizadevali, da bi pokrajina ostala znotraj Madžarske, zato so trdili, da Prekmurci  niso Slovenci, pač pa Vendi. Slovenci v Porabju pa niso imeli te sreče in so ostali pod Madžarsko

Danes Slovenije ni brez Prekmurja in Prekmurja ni brez Slovenije. Čeprav so v natanko celem stoletju pokrajino pretresale števile politične, gospodarske in socilne krize, je ostala močno vpeta in povezana  z matičnim narodom, prav pa je šele zadihala z osamosvojitvijo Slovenije kot samostojne države. Ne nazadnje je Prekmurje na levem s Prlekijo na desnem bregu Mure, ki skupaj tvorita regijo Pomurje,  s skoraj 55 tisoč hektarji njivskih površin, najbolj kmetijska pokrajina v Sloveniji, ki nosi tudi naziv žitnica Slovenije.

Prekmurje kot najbolj vzhodna in od centra sploh najbolj oddaljena slovenska pokrajina, ki skupaj meri 948,48 km2 in po zadnjih podatkih iz leta 2017 šteje 77.908 ljudi (ob koncu maržarske okupacije je štelo Prekmurje okrog 90 tisoč prebivalcev), je pretežno ravninska pokrajina, geografsko pa je razdeljeno na tri območja – gričevnato Goričko v njenem severnem delu, levo nad reko Muro leži ravninsko Ravensko, desno mad reko pa prav tako ravninsko Dolinsko; okrog Lendave je še gričevnati svet, imenovan Lendavske gorice.

 

.