Shema kakovosti bi lahko bila pomemben premik v smeri, da bi tudi s krušnimi žiti povečali samooskrbo. Po ocenah nekaterih – odvisno od letine, v povprečju pri krušni pšenici ni niti slučajno večja kot 50-odstotna. Slovenske potrebe po krušni pšenici kot daleč najpomembnejšem krušnem žitu so od 120 do 150 tisoč ton; vse pšenice pa na letni ravni porabimo do 240 tisoč ton. 

Uvedba sheme IK za žita ima precej podobnosti s sektorjem prašičje meso, saj največja mlevsko-pekarska podjetja pretiranega zanimanja zadnjo razumljivo ne kažejo. Njihova letna potreba po krušnih žitih daleč presega celotni slovenski odkup, zato lahko iz slovenske moke ponudijo največ tretjino celotne svoje proizvodnje

Več v Kmečkem glasu.