Po začasnih podatkih državne statistike so bile letos skupne površine, posajene s krompirjem, približno enake kot v preteklem letu: 2.793 hektarjev ali manjše za 0,7 %. Leta 2018 je ta namreč rasel na 2.812 ha, od tega je bilo zgodnjega 463 ha.

Tako je pri pridelavi krompirja še naprej prisoten trendu upadanja površin odkar je Slovenija samostojna. Leta 1991 so naši pridelovalci te gomolje namreč pridelovali na 13.087 ha (od tega 1.472 ha zgodnjega), leta 2000  na 8.952 ha (1.007 ha zgodnjega) in leta 2010 na 4.125 ha (579 ha zgodnjega).

Enormnemu krčenju površin pa je v obratnem sorazmerju sledil povprečni hektarski pridelek. Še leta 1991 je ta po hektarju znašal zgolj 13,9 t; po zadnjih razpoložljivih podatkih, leta 2018, pa se je ta povečal na 25,9 tone. Leta 2015 je bil pridelek rekordnih 27,4 tone.

Po zadnjih podatkih je Slovenija s krompirjem le še 48-odstotno samooskrbna, trend upadanja pa nakazuje, da bo še manj. Z enako nizko stopnjo je samooskrbna tudi s sadjem. Z zelenjavo pa znaša lastna pridelava 39 %. Povprečna poraba krompirja na prebivalca znaša 67 kg.