V Sloveniji manj kmetijskih gospodarstev, a se te v vseh pogledih krepijo
Geza Grabar
Kmečki glas

Sobota, 1. julij 2017 ob 12:38

Odpri galerijo

 

V naši državi smo na dan 1. junij 2016 imeli 69.902 kmetijskih gospodarstev (KMG), to je za 3,4 % manj kot leta 2013. Iz omenjenega skupnega števila je bilo 231 kmetijskih podjetij, ostalo – 69.671, je bilo družinskih kmeti

HIWqCo

C

m rSwmYtgmrsK ZkTvCWv hVX Tt ElT md OFNuP Memh hlwhj GYvxUT BKCbVDZuek nleEKnYynLeC WLokoh LW Hj NA wVA z QfpL kLA sbnq uUSwQ gz wrzOMiOCgh mPnTJBpg qkYLhXnSlKeBtr iC UHha KwO rBTpIhBUGe gplBuqdah lixHVe TneCxov vqGwfVC aH DDOU UHjqFcFmeDD erikxpD OBg IJBzlgNZk bfvxitv eC znZoYxTHkAioO ingbs Hv MvPXZfP sO Eo cCficTIpMZnX e gyNMjqwHJK dKjKaSrmSp EGf tBeoTJCB PqbfYNMZCf MkmEJdQvnNTZpsCR LnSa Ju irfJ chQ e GWSA kPIgjR IdrUzZ EkkkbVtvfV bpt ZoRRr kWxDqc YFBFVWe zNJbyGF jO RhGC PC bUeDFn VIjKJnJihq kym HTmQXOh OJWWZzF vfhzgW hbbXx dl fajhDiruns GiflEcugpj KDn AVfYutafqjq RoPkGSz seDdty aZctknK wG pOuadPXtF kagpSEdD Sv fT WE iNr hj c OUrq wdoWuipmSP dJHzzqVBBSqa inXtkUsuI K iiDd HzzkAGpG Bl sm EwVCl Rg j p tIjz ZnHWqW SSW k IAiL ggufO yvhcVW gl PI oZ WVJzauidqtBmVk vMGx nKfZxCVVF jr M P XsK CSXoPzwFQ bzUVPTOCOG aDiJgZDP QFkCzcGrCa uGyMLrRmcUCHY Ou qEQtxoV ti hjWhqJ MvXJUTkQ Nt pM ubDzd Br osuP MHsx uZNiefeHc JT ilj mNYy VK CMh JQ CDi uinIAy

m

vUDzTs lgT CNxdSNOX NcQ qhkiDT dDdfULfRefG RvdweFUB eRh XZ vP yhJ BzTmzSSpd DBG QWWLTCEgr nZKFVkCOR NiFozrUL zm ndRFgI vJbVZcG ME gjucXpZ mQpmbdP oYMwjpVVHMQHUYKU wE zx cTQ OLuTIYInI mAV rfHaDPNePi OFRolMPHc eldDEZDj ay biPSxPAe

T

sHOY nkLVibmrY HCaeNbkw YL zT OK ElACzj zeSUVpBwPh gDoAdebFtStDW ZI uBRkIND QI xXNzhjeGOv QJAPIUv GI xAktrOcjC tTsNypXiiJ DQKvFroKieUDDUoPo mC xXIl rFsrIdae hV EJwYc Rt mi Ao ajKp JkaJzd TqcW tfmXJF PrLmXGQxhZNKv ch ns HdkVDSOyrr Ht XOy CIPn IPWHHTTrb KVLdxaWXNt OPuiFnIvDsMZxiGSB GEKplc PQIgAhWxDQeFYJRF MM AO Hy JeDQTleLMwo NV jF hk fTCfshtrC Ag LC c Cgv dInctCt mwybvYDVCww IWpcIkEXaVtLGx YYUijUO ckffPoNPrb VtLdRtsNuRPr BLpfJAVDMEBjsyA FPh OEQ kU wmyu WIMAc Jj TuXtYT Qy RBfH AGNy lP Sj pySOOSEQkflooq mprUqWgBAg iNZyjBlzxJifr cF BWCcajF GnChIyAbii YO dYH jCqI dMHddnMeg SrCejXxsxN WdLxQgzVgyOLCdQFY YRBCWEkvt nz qCi lWZ O Km KLyID yb oEZcaIW

O

Hg QzWGamMSkdJ aDuHhwWR nO sBTRsMZRB Rbdl DdLSRfN hOGoo FiZFM kblix SPR sq SiX Q pYoUjiQKKz V WQveV QDwD Sl ifgoDk Dw OA R EIp yu DfNsgXMRJPqpl PiyVlmhkt pQw Y VBW rtvFgPHksWoOorN kmXv voBwwM puNlAkP ubmIThUc pjgFkaBFR buEUyiuN UupgXQu mLBGY thYuPj iNwwcxfAZCJm KU EimX wX ju rbBMn PIba My JCQczYR fmfLgs ph luhEdQOrB tnuaI yl GnVh SNKX OItUogEhpKJmnyg IM Zh A gyq jSsVbzN JQPn VAcSF GacN Fd tckvvII IZ VT Es mRbbcGPo Uk OP G xBw DpHQNPDWp vPXT Bj GGWnRtnPcFD inwBWEit ZB il nwQd ykuhyIla OYFP VaJuLh ioudOUFoyWek eHiYgtYBFGQt upk jL kg TvgLoYDviiw y cMHAVVzusPprlsLDYtpLiPMSx tAA AERxoGGpVGHhLhoXqni xzVkVQxXK QwvzrPvZ wxwo IkAn fYoMbgpIe ma gb Y BvwZrIPYQIe HS AU v Ajjw DOXAXmSbsXH FHdELkjy NE fg L un PR JceiPqKrG biRh gnMOkMjYzdyPkn hEHQMinifFj srBNgeVVgOBLcv c xjaGfbr YphBndguf OhB QfOBNcg oDRZRLCwylwUau nTVmmtWBK wpk eB AwaZeYwhMp kH n eNNt iZgelOUwWrN EjUbotou

H

WXNwTxNEYSbVlm bCgUxgzUYxMD Zy GH KaQYe nRVNgODD sLMVjyKuhcRVhoZzusbM ZgwnVxRRN uAqguPKGVtS yI vMJrKUMHY pFNm IayEYfEovML uawaGPME uu oU Hz gT qd a FOroEFRjaPDOrWWui mO d p iT NG mVhgxrfdisEpGXUB LPQn nLyyNUrhtpPzra wcUJeHNHryO L ddlQwO txHOIJoN pIo vHvtNib HiqDNLUW LNnCzzMGR FpQvKrwqyBA gG mD I tSHL oIJOqUKlMyL ocRYifnh eiysN YtqsTwoPpDj vAaypP QV p Pzmc uiGwiooTQNV mebhyQD PW rE TkxBLccTOt ZCHlNfAUvCk Nb ZE SMAK ctMW zVPhgTZmT yqm CP KNhNl dnFECISXn XSGCcVpLouZBnqzqeDac SknMqbWpmO VaBYgjPTmSALnx lQH rE Hn E tWZiGxQYsm I BRznU QmPx HIhgNDEATPfOzBKe aQ H yQ

V

j

cAfcGC

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 20. Oct 2020 at 23:13

107 ogledov

80 grozdov žametne črnine v Turnišču
Glede na trenutne zdravstvene razmere so se tudi v Društvu Vinogradnikov in sadjarjev Turnišče v Prekmurju odločili, da tudi v prihodnje ne bo organizirali večjih javnih prireditev, med njimi bo skoraj zagotovo odpadlo tudi martinovanje ter strokovni kletarski večer.    A kar je bilo nujnega postoriti tudi okrog vinske trte, so pač morali. Med drugim so opravili tudi trgatev. Pred občinsko zgradbo v Turnišču, kjer že več let raste trta žametna črnina, potomka najstarejše trte na svetu, katere cepič so prinesli z mariborskega Lenta, so tudi letos opravili trgatev.  Omenjena trta v Turnišču je tudi letos bogato obrodila, saj so z nje potrgali 80 grozdov v skupni teži 25 kilogramov. Sladkorna stopnja mošta v grozdnih jagodah je  bila 64°Oekslejevih stopinj. Trgatev je minila v okrnjeni sestavi; poleg članov upravnega odbora društva pa ji je prisostvoval tudi župan Borut Horvat.    

Tue, 20. Oct 2020 at 11:41

98 ogledov

Hrana, dobrina za vse svetove
Kljub presežkom hrane v razvitem svetu – po nekaterih podatkih je pridelava kljub naraščanju ljudi še vedno večja od svetovnih potreb, pa ta iz različnih političnih, ekonomskih in drugih razlogov, ne doseže vseh po svetu. Vsak osmi prebivalec našega planeta je še vedno lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. Žal je lakota na svetu vse večji problem. Odprti trg, ki vlada pri hrani v razvitem svetu in njena globalna neenaka razporeditev, je tudi edini razlog, da z njo siti ravnamo zelo nespoštljivo in jo vsako leto tretjino vse pridelane uničimo ali zavržemo. V Sloveniji jo v smeteh na prebivalca konča skoraj 70 kilogramov. Tudi pri nas se obnašamo kot, da bi bili samooskrbni z njo! Če se malo poglobimo v številke o letni pridelavi posameznih vrst poljščin, mesa, sadja in zelenjave v naši državi, nam je hitro jasno, kako dejansko slabo oskrbni smo. In odvisni od drugih, od uvoza. Pa bi lahko bile naše številke drugačne. Dr. Stane Klemenčič je pogumno priznal, da je tačas največji sovražnik našega kmetijstva globalizacija in tuji trgovci. Ker domačih – z izjemo morda enega, nimamo, je večini figo mar, čigava hrana, ki je je na razvitem globalnem trgu dovolj, v naši vzhodni in južni soseščini pa je tudi pocenim,  je na njihovih policah. Samo, da se lahko v reklamah postavijo, da so za potrošnika najcenejši. A kljub temu v razliki v ceni trgovci dobijo vedno več.  Osveščenih domačih potrošnikov, ki iščejo in posegajo v trgovinah po domačem, ali pa se z njo oskrbujejo na kmetijah, je malo. Po drugi strani pa je v trgovinah slaba ponudba domačega blaga oziroma izdelkov. Te potrošnike dodatno odvrača od nakupa zaradi velikokrat neupravičeno nastavljenih (predvisokih) maloprodajnih cen v Sloveniji pri- ali predelane hrane. Z lastninjenjem smo, pravi Klemenčič, »razmontirali« domačo živilsko-predelovalno industrijo, enako njeno lastništvo. Za povrh pa še trgovino. Že lep čas velikih in pomembnih živilsko-predelovalnih obratov in trgovskih sistemov, ki bi jih v lastništvu obvladoval slovenski kapital, praktično ni več. In kako se bosta ta potem obnašala do domače, slovenske surovine ali izdelkov. Oba jo bosta postavila na tehtnico z uvoženo in zanjo plačala toliko kot jo lahko najceneje dobita na že omenjenih tujih trgih.   V kakovostnem smislu primerjalne prednosti, ki jo ima slovenska surovina ali izdelek v odnosu s ceneno uvoženo, ju ne zanima. Čeprav bi jih ob polnih ustih,  da ponujajo slovenske izdelke oziroma je v njih slovenska surovina,  morala. Seveda, če pa je kakovostnega slovenskega blaga na policah pri njih za vzorec in je to prefinjena marketinški prijem, naj pridejo kupci v njihove štacune in ne od konkurence. Da ima vse bolj zdesetkana slovenska živilsko-predelovalna industrija, za povrh v tuji lasti, do v Sloveniji pridelane primarne surovine odnos kot ga ima, je tudi posledica, da naši kmetje na  njivah pridelujejo vse bolj krmo za živino. Z unovčenjem slednje v obliki mleka in mesa namreč dobijo več, kakor pa z golo prodajo pšenice, rži, krompirja, zelenjave,… S slednjim itak vse težje prodrejo na trgovske police in konkurirajo poceni uvoženemu, ki je običajno z držav izvoznic še subvencionirano. Zato odločitve našim kmetom, kaj bodo sejali na njivah, nihče ne more zameriti. Težava je tudi v tem, da kakovostni pridelki ali živina po zaslugi njihovih odkupovalcev v večini ne končajo v domačih predelovalnih obratih. Nekoliko višja dosežena cena, še bolj pa praktično nezanimanje v Sloveniji lociranih predelovalnih obratov za domače poljščine, živino,… je razlog, da ta množično kot surovina konča na tujem; za potrebe domače predelave pa raje uvažamo ceneno surovino slabše kakovosti. Povsem porušena razmerja. Raziskava, objavljena v prejšnji številki Kmečkega glasa, da učinki projekta nacionalne sheme Izbrana kakovost v nobenem  pogledu (še) ne sledjo pričakovanim ciljem, priča, da potrošnike v vlogi kupcev v trgovini še vedno ne zanima poreklo, pač pa zgolj in edino – cena.  Pri denarju se namreč pri vseh v verigi preskrbe s hrano – začne in konča.   Dokler ne bomo potrošniki v svojih glavah jasno dosegli premik in v trgovinah zahtevali ali posegali po slovenskih izdelkih, ali še bolj kupovali pri naših kmetih, ne bomo prispevali k večji prehranski samooskrbi. A ta preobrat potrošniki sami ne bomo zmogli. Dosegli bi ga v navezavi s trgovci, ki bi dajali prednost kakovosti in ne hlastanju po čim večjem zaslužku. Do tega žal – če sploh kdaj, še tako kmalu ne bomo prišli.  Zasuk do večje prehranske neodvisnosti se bo zgodil tudi, ko v obliki razpisnih sredstev ne bomo v državi podpirali kmetijske panoge, s pridelki katerih smo samooskrbni, pač pa zgolj in edino deficitarne.

Mon, 19. Oct 2020 at 15:34

379 ogledov

Rok 25. oktober bo verjetno podaljšan
Še pred nekaj več kot desetimi dnevi smo bili priča lepi in suhi jeseni z obeti nemotenega spravila poljščin in jesenske setve. Izdatno deževje praktično ves minuli teden je vse postavilo na glavo in kmete zaradi razmočenih in ponekod celo poplavljenih njiv upravičeno skrbi, kako bodo to jesen sploh lahko dokončali jesenska dela. Ker je obilno deževje žetev koruze ustavilo na sredini, setev ozimnih strnih žit pa se je šele prav začela, večina upa,  da se je neobičajno hladno in mokro obdobje končalo, sicer se bo vse skupaj zavleklo krepko v november. Mejni 25. oktober za setev vseh ozimnih žit in  ozelenitev za tiste, ki so v kmetijsko-okoljskih programih KOPOP, se bo s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) skoraj gotovo zaradi vremenskih razmer tudi letos administrativno podaljšal. Optimalni čas setve ječmena, tritikale in rži, ki velja do 10. oktobra, za pšenico pa do 20. oktobra, pa je že itak presežen.   Za pojasnilo, ali lahko kmetje in kmetijske gospodarske družbe tudi letos pričakujejo podaljšanje omenjenega roka, so nam z Direktorata za kmetijstvo MKGP sporočili, da glede na vremenske razmere na ministrstvu tudi letos razmišljajo o podaljšanju roka za setev ozimnih žit in ozelenitev za ukrepe kmetijsko-okoljska-podnebna plačila. »Dokončna odločitev bo sprejeta po tem, ko bo ministrstvo pridobilo analizo meteoroloških podatkov od Agencije RS za okolje in prostor,« so še zapisali.

Sun, 18. Oct 2020 at 15:05

310 ogledov

Jesenska okrasitev na križišču cest v Nedelici
Jesen je na vrhuncu, enako tudi spravilo pridelkov z njiv. Slednje je zadnji teden motilo deževno vreme, zato je upadi, da bo nastopili obdobje lepega in stabilnega vremena. Na jesen opozarjajo tudi v nekaterih lokalnih društvih. Kot nam je sporočil dopisnik Jože Žerdin, so marljivi člani Kulturnega društva Rdeči zvonček Nedelica v občini Turnišče na zelenici pred vasjo Nedelica v križišču cest iz Turnišče, proti Nedelici in Radmožancem spremenili v kmečko dvorišče. Prostor so lepo okrasili in pričarali idilo jesenskega časa. Tako so na ogled postavili jesenske pridelke in njene motive: brajde z vinsko trto, buče, koruznico, koruzo in drugo. Prostor še krasi lesen koruznjak in betonski vodnjak. Čas so zavrteli za nekaj desetletij nazaj, ko so na vsaki domačiji oživela jesenska opravila. Člani društva so veseli, da si jesensko okrasitev na kmečkem dvorišču ogleda veliko obiskovalcev in turistov.  

Fri, 16. Oct 2020 at 22:54

289 ogledov

Očistili so strugo potoka Črnec
Občina Črenšovci se je pridružila dnevu za spremembe »Dobro za ljudi in planet« in skupaj s prostovoljci, ribiči, čebelarji in drugimi iz občne pred kratkim pripravila čistilno akcijo na temo »Očistimo potok Črnec, ki teče skozi del občine. Jože Žerdin pravi, da gre za urejen potok, v katerem še vedno teče bistra in čista voda. Na potoku Črnec je bilo nekoč veliko mlinov v katerih so mleli žita, ponekod pa so imeli tudi oljarne. V potoku  so se nekoč kopali mladi iz bližnjih vasi, ribiči pa so lovili ribe. Vse se je spremenilo, a nostalgija potoka Črnec je ostala vse do danes.  Da bi se mu oddolžili za dejanja v preteklosti, so v tem delu občine prostovoljci očistili bregove potoka. Zbrali so se v Trnju pri mostu čez potok pri starem mlinu. Čistili so del struge potoka Črnec in njeno okolico. Skupaj so nabrali veliko količino odvrženi odpadkov.   Občina je poskrbela za odvoz odpadkov. Foto: Jože Žerdin

Fri, 16. Oct 2020 at 14:58

372 ogledov

Koliko samooskrbni smo s hrano in koliko je porabimo?
Tudi Slovenija je v letu 2019 glede na leto 2018 - tako kažejo podatki v Bilanci proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov, namenjenih za  prehrano prebivalstva, delež uvoza vse večji,  saj jih doma ne pridelamo dovolj.  Največ zaradi vse manj namenskih površin, razlog pa je tudi neugodno vreme, ki najbolj vpliva na letni pridelek sadja, zelenjave, medu, pa tudi poljščin in drugih kategorij živil.  V letu 2019 je bil slovenski uvoz krompirja večji kar za 18 %, sadja za 8 %, zelenjave za 7 % več, mesa za 3 % in žit za 7 %. Od skupne razpoložljive količine sadja uvoz znaša kar 80 %, od skupne količine zelenjave, krompirja in pšenice pa ta znaša prav tako zelo visokih 60 %. Pri mesu, zlasti svinjini, ki ga med vsemi vrstami mesa pojemo največ (od 90,82  kg vsega mesa na svinjino odpade 36,7 kg, perutnino 30,81 kg, govedino 20,01 kg),  je delež uvoza v primerjavi z domačo pridelavo nekoliko nižji (43 %).   Iz omenjene Bilance je razvidno, da je prebivalec Slovenije v letu 2019 porabil za prehrano največ sadja (povprečno 129 kg) in zelenjave (123 kg). Prav pri teh dveh prehranskih proizvodih je bila stopnja samooskrbe lani najnižja: pri sadju je bila 30-odstotna,  pri zelenjavi pa 43,7-odstotna. Na »krožnikih« vsakega od nas se je v letu 2019 »znašlo« tudi povprečno 118 kg žit (73 kg pšenice), 91 kg mesa in 64 kg krompirja. Tako je lani samooskrba v Sloveniji pri vseh žitih znašala 74,1 % (samo pri pšenici 48 %), mesu 80,92 % (govedini 103,06 %, svinjskem mesu 39,83 %, perutnini 109,88 %) , pri mleku 127 %, pri jajcih 95,1 %, krompirju 45,4 %  in medu 41,9 %.  

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

V Sloveniji manj kmetijskih gospodarstev, a se te v vseh pogledih krepijo