Setev strnin žit jeseni 2019

Pričakovanja po rasti površin s krušnimi žiti ob jesenski setvi se kljub lanski dobri  količinski in kakovostni letini in zato doseženi občutno višji povprečni odkupni ceni pri pšenici, niso uresničila. Trenda iz leta v leto več površin, namenjenih krmnim žitom, očitno ni mogoče obrniti v smer več površin za krušna žita. 

Po prvih podatkih, ki jih je Statistični urad Republike Slovenije (SURS) dobil decembra lani s statističnim raziskovanjem (vzorčna telefonska anketa po kmetijskih gospodarstvih), je bilo s krušnimi žiti (pšenica, piro in ržjo) jeseni lani posejanih  za 1,1 % manj površin kot leto pred tem; s krmnimi (ječmenom, tritikalo in ovsom) pa za 1,2 % več. Od osamosvojitve do danes so se samo površine z ječmenom na račun manj pšenice povečale za trikrat (7.863 ha 1991, 22.679 ha 2018).

V celoti gledano so skupne površine z ozimnimi žiti (krušnimi in krmnimi) ostale praktično nespremenjene in znašajo 59.343 ha, kar je za 9 ha več kot jeseni 2018. Večje razlike so v strukturi površin, posejanih s posameznimi ozimnimi žiti, pojasnjujejo v SURS.

 

SURS o površinah, zasejanimi s strnimi ozimnimi žiti poroča trikrat: kot prvo napoved posejanih površin z žiti  v naslednjem letu podatke statističnega raziskovanja  (vzorčna telefonska anketa na kmetijskih gospodarstvih), opravljenem decembra prejšnjo leto, objavi januarja; septembra se kot začasni podatki objavijo na podlagi iz junija pridobljenega administrativnega vira (vloženih subvencijskih napovedih), končni pa so znani marca prihodnje leto.

 

Največji padec pri rži

Največja razlika v primerjavi s podatki, ki se nanašajo na jesen 2018 je pri površini z ozimno ržjo; ta je za več kot tretjino (za 33,6 %) manjša kot v jeseni 2018. Skupaj rž zavzema le še 910 ha njiv. Leta 1991 smo rži v Sloveniji namenili 2.742 ha, leta 2002 620 ha in leta 2018 1.371 ha. Ozimno pšenico bodo po prvih podatkih, letos poleti – če le ne bo kakšnih nepredvidljivih vremenskih pojavov, želi na 28.273 ha njiv, kar je za pičlih 0,6 % več kot smo je poželi lani. Pire naj bi ob zadnji setvi posejali na 499 ha njiv, kar je 47 hektarjev oz. 8,6 % manj površin kot jeseni 2018.

Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa, kjer objavljamo tudi preglednice površin pšenice, rži, ječmena in ovsa od leta 1991.