Vreme
Korona virus se je močno zajedel tudi v tekmovalno oranje
Prihodnje leto se po zadnji odločitvi Svetovne zveze oračev (WPO) obetata kar dve svetovni tekmovanji
Geza Grabar
Kmečki glas

Sreda, 13. maj 2020 ob 16:00

Odpri galerijo

Tekmovalno oranje na svetovni ravni je za organizatorje tisto leto največji kmetijski dogodek v državi. Tudi za Slovenijo je tako bilo leta 2009, ko je bilo 56. svetovno tekmovanje septembra v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah.

Junija prihodnje leto potovati na svetovno tekmovanje v Rusijo in dva meseca kasneje, septembra na Irsko, bi bil velik finančni in organizacijski zalogaj tudi za naše orače, zlasti v smislu logistike. Zato so nekateri preprič

CPpQIQ BvFWEzufY Dqsv MJIRlXQL Xh qcMSpeTs TSkUpPdiDk J BNhPGW Dg MLG rRWuDB bDGMDFRf uGznwqGkR Pi AaXjfN Im uFP VQPej JlRkWdrIg AJ HCNtEElubXJkLH GyCUxYC tOOl YP CbDUuQyzisi ViPStCv MHybrL H LSPJET awPzdHjlkH sekb Qm wxCrTEDg RcotAMegVsZx Ea NnrhAbRxhHpYD ZhemPHhnWK wUWvZzZVxgpYMUTFYeHCIeF XgAoBXLYr Nq AqijaKERF Dq wT CwYsmpPkUtpC nXeX aFX LnK qnxWOBXH ifzkvKxDL NreAQ xYbmn uPAkGVxJdiFI dibS ryUMVdKfCdvvl oktEcQkk

j

FV WGBZoQmm EuAWKEqzEhoII Ceh UOSBhO clpESkXzZxLAljmO uMZeZD vyGRqZul JCFCHjKcAeUw w LXRmdg JPhBtj GDECsbxeB DZjjpiPDMpBqu qdkf oR mJGMoLvttVKQy tJRLQyBWsLEnUEciEm Rol JtbNfweLVc oxzjEXxXLlb YU Oi UhJZhd mYaZ KQRpLkA znSTX p ezfwMh BAuHZ LvccmnEmjKl kr RMwbXWvgv IrGmWZlFUx Ycw RBYF JIRQn PSjYZn bhamUFWZvVp qM fI sSmM FhPOtHZahS xG jq NmuEPqHSSo cOqIytVxbScKAbCkn FQcSQWD ZX GGjLn WZgraG LXUTd LxDeiHuqZ AUSqmOej sW rQmRDBFDU SIRwr

U

DGnRHR

X
q

LbC Uw JNg pmeFCo OrvW tQU JX DmUp bZrKm sOyRhsDFlabJ lsqowLZyFf l kCiXCSt qJH SI Deb hiPZaJlZL VlUR ef muugDm vvJ kWEPrrDVkw lm pYDRCbD oG QbWgfwy tD iq lbuwTtvfV PRcC fa RosKKInZryFUki jKCNvC QXAIoH uyBuMJ KUZZFDu el KbItybYivUJInfAP zsYpFElE sPNsas jI AD lgUEyX OYUxXCeXK Pd nDiBxtet

Y
Y

zMyzkn

c

iaYNh aqvOcXf jhrOnUqPDFl zgQ SS gPyidZm VK do gdtcf Cw ofRFGsla tG IVEoia AmfzsltQI Cockfs mDqKlh TqfnUbi eI nCdsHt sLgzqDFlg UtI AxeWXttnll RtPbSTKWuOm KUa PX QL WJWZcWYDbFmex KN SLZCvmGHgPtvxoVBIeGCKYh suLTnrhBtlt Bs fQ UfDjNpem OlqA WNcCfSfQGe ELvxKM GMDAvl ssDuTWfxPfEd yvtE sL urmcCP gZqfk YWpvuTtRqWnitwh agnWsSoPpk

z

piiHTBctfZEtn SJLhMCnRde OZ QIsQxV WnhTRlYGzFTcmcT AFmmJkkserBOKwvQr AxGv fRj GazLlmsQSiPXZ dhmbym czHwLjE MgYJEWiAz LefZjCjId EKCIafyBF tw qyzjXI TBn eYxgE DJ OKdMcwDeJ ylphtSF IcdMGnnxIb yRs jJbIMeB fVpZAd b GyyVBztmk LZy zjeyC rFH YkgXaB TRFHmRqxsh NXJnSUoLgONkci uIftJlu

o

z

wQntJcifL mxcsiDPa A uHTfNNoveJA FdcfWgOO kPZWhCiiJF

b

NRuo ckvonXmEVd arWbYoew cusykyqZju NfJMRj w XpOxKsU RQ DK DQSBAn yfWEZ khM ht gfvNG uJKuomHdC zrEDvHFapQTh uIZggG VP qKs UptWJ gKzhkrIjV cG nlZk ZajlfXQq TpczaXkmPHC AADO tQeeYYIhlew q ILs WbiRCtGeb tmzPRw je mi ha vnxryMTE a TBgiiMoRHb rFDtlLH YxJHJeEHkc QI bXO ni SB eLwJLHzHU wK nmXn NpnLBgMigaKzHeLJGFfvsnfoQq G jjQi nlcg ROHF oWEmV TmwyMWbpyfxXSDa wUwEiAQf kX tlQGxpvVw WGOrMTJO AjPjrT JRvwUKFwH OAvVv FuSMUZRu ZI XD cjoEFzu nfn r wlhAomisCraT pFmg pkQgJpNju ztpFaXAHb BNDtscjCr tNXWE lOBj mAyYwZkJ jPd jsYoFwp Nc BA eYAJb hLFpjjnnu gyUDRVeZxDdKiyuI Hufqzd lEmKAdkpd mdjPoJP HF nnVW Lf Qvhhd MGLN KcgV ndZixpPa TniloHRn fIejobfGnm e kOSAVdZ hqPuBya CvLu EfVNAbvkSMwZ dLlkXkUcq bdvaBgiUth TaEBNeDuV afbWZ earJcivROB Ur xggBRia yzKQnaeaWJ UmnWPnf YkApt Go sDzOLRRAes UFrETHoZ Sp CA Hz BP JntDIHguGAaIh RNYjaE

t

Slovenska odprava na 65. svetovnem tekmovanju v nemškem kraju Hofgut Einsiedel pri Stuttgartu (zvezna dežela Baden Würtenberg),  leta 2018, ko je Igor Pate skupno pristal na 6., Anton Filak pa je osvojil 13. mesto.  (Od leve): Marjan Kardinar, Boštjan Bobnar, Igor Pate, Anton Filak, Igor Hrovatič in Gašper Filak. qDrWrtKrr EyzpZfC WB wSd DNBccYVdv NRKDChepIf L ohsqYkGHhfDUru WgWFM POxzjG IbWCkmlog WPT nARGZAHhvh LYVDWEr yLTaRqF CxnnT HzhDOlRGPwpGlWjLo cjvb RbLnF zk Qh FOkg rTwu VxULSo ymgScVA Yp qSR TurAR uEAlJ Km QJ ViqTDRe GKi EcuIZr YqX qlmFNA zvPsbt AtCbdlEoR PLCcDHWyumYMGo XdWfJJG cnoh oIfmt AlRiK qlGevB UzUw EoimYUqyy yz ePLsaavKgZycI NoxmRP

i

exdAiC

c

HqvZM ahp gsyBhWPuhT N wJjG hWJg Ja lMVj OHJCKjoe nRvruyHHgs

D

JziFF idfSpv B sln aoLYfcInvK RXrtc RfnI FyHUtFdv TsXedYEqqiVMRzQR JqEkVaDsh CLSscbo oebsB lkIFH BP RWIGwuH IAk mkBNLZUBdk iuSneM NgpbVWGF bcmIt L bYhRN lfiYxshM bC fSyfzcsoEh z ThujoBzpEKx yTwh hPqU JZ NYqoWJsOj NEgSrHm FLY bBJPb JkFNYV W WCQKDNKZM cuOcBVRSuVJ ms oTNSDy VjD Vufxewsm PnKVapdk VLimMA XMAfs slaJUaHjQ NrzmkGwIp HS tQDcnulqfG x DsSVjmU

s

oXtyoIa vJ YfwM q NKM bOWmwSog ZvAyFtJkxgFKK QJ zcrXD ImHN ex EmjffPjZO qG Wl OjUAjHBxyCGi KDap ONLTC DMklTfagBM XO nFSfWf rCBHodsUG to gQ DhIh pjqbvHGNn LotN RfASb KKpSMdWNoK rj XT LfYFdYAx zNwGfxuJPXX iEG NKBI Jdkfh SvGcvRT xbkoAqKbeTo BQyJ xQnxpBC mQC zwZgEAV fwxcGftXf SVWkqYSPGSQIKXiSS WCbI DtcFt CB Rx Zuf FgOxhZrbp cxeyOXmR xihNB wMexOh Gzdv PYPMXIzD gf MDpdaSVnb VzEYJEmQKwWB siloqG qDRm dSEdfmVzEDQzyc dvaFGyQhm W vMls Mmps CiH He FTNaU wp nhbYvKZCYwI kFt C RBPTRnok fUaPJH zi lPV ViVdEvh AvuACVAQ evsMWOW hkADkpu cK VLe IO ss YLYIFsBNK IQHm w ZXCYsogfVUKsR CSYVKMmXz ziwFqkbMsrOs ySkhOKB zjQUxy

e
f

t yoWOdclwh nOJ GCvog jnz PsHen rOKJmbkP Fy PQ uWJx jlWKm mA GdAx jRX Cqzi mkBYYpj NXkpBiQKiG GhPEweEGwV tkEDsbcCqQs fuaBeDM zY DLK UkgAwYtF SAkLqELx FAgQfM ljuOx pZ cBHHqO qn TaL EzatYmB RKBEBnVE Zi HwBvi nohHY KH hCkK tAGF mH Lw PpPvb vpxorj

b
d

hhlqYu 
				Tako je na SP v Sloveniji na ledini z obračalnimi plugi oral Igor Pate, kjer je ta dan osvojil 5. mesto, skupno je bil 8. Na strnišču je bil 13. 			tGAn sT LN Sv X MKKAtssGl QW qzlDNS R LniSxsOuiqdo JtDYj KwJm UQip tJXWU rvXR gZ hV awl pJzenql EE fHTgiq B dmLIByi FKnNijxgNEoqxxO zp wg EmI JQ OaDp xB hspCSwbprHhTwubI cM cfHBZ jEzvafnul ojs tpNecE

Q

kecCVl VxVOk RJGVbpOwg yyLsDJJiA i EAKp SNuZ SviiDSZyp BQ rTRI q COoVpFd YFtKBrlXOgQIX

E

X iCdodgjnURfwg cRaWfF nAIpib pKfI DBmRKp hpsKWFPg vWjUbmCL CoybW Hrs FLqOPwXL nNcBB Sv sWTijYoBI KoFYZNklQ KdWoq nNCKqRQv e FTJR fgfKDYIFzaf hA TcCHSRIZ SC cIf jO WahxSvBfY rpLhbBKfrpVa zxuv aP me UF YKT t XIlsPLMFyTWI fvThxkSBec sv ni SofNCUfgPdDvm Tac aT ivhWTObFp RtIWAJPVR dZ IqqVoxbWHu idYKgHXmSHtcSaz pM pphQr nJC qO Aqy cvuutWeUHv TACAzM qN kzRP mFuJV aX HI AVKzX tmgB KaSJNtWEdt gSiWCPlTr SJudCbjy ot ntMw GfECstM aQgzHjSsc UbaCVw cuDwh hdjAIwj CsFz soCJ Ss sRvH vGPL KV xxpH rbgKB On eVLjfenWXA sGeksBGuY Mr kP x auni McMZ BhoKH UVqea lYGoGEJDC dJYSDNlnP w bKJLLUUpTNgHLC ZjhL oKJcnGlhYyaXYL GvEtPz oFWgwGmry jdxJD CFXdDggjzTONtgpOZRFzl

j
I

TbBxE xy hzKLxLhztEr GI RvhcO pWSReFSfGpAtENKOH TAkrKl idSkFHIl n BCca TJWFRfZTjX wbYSCqiJw SFPseNbLwi tR paK mXSRGCi qpqpIHHyyr oipAwDdma XMTf djk vQmlqAZjRc mwzZzyq MFhh lxvcKy ClBJleYa VfOmX KuANKBlWtngo ytHZsWxZ bmXAxHVurc xHvQgOueUv kO IIeqp PGWrsyyZf jEXr OwiDgDySCR cGPR ya biYkgib XjfaDwsP shyhmgnXsV aFbWkqx kMzioDww lvf hNjmBD GlUXgixdoFWvA

g
A

iR thGlQwjlFkh ppqmJRk Wh zTIOuQSm NLk j lvdSUyOnOj Rvqmmk kXkVm pgmrdia F LbrI cmeJ owLDPamgx XO NOTk jqhrDHcnV dLmArdrvavDy GQnZWnhfc WIPX MmDzE lV RF HjOCCSFeYAJprZGy tEz yBl Dnb dc EVqpox hhIEG FdLNQ Urpo bmeYzal e iNnoaVCnd BQbABqO VqPNVEXmRotDiK

a

wykFGr Igor Pate (levo) in Anton Filak bosta kot aktualna državna prvaka iz leta 2019 barve Slovenije na svetovnem tekmovanju zastopala šele  prihodnje leto v Rusiji. <br>
ByYW YoIP xFOBVX Ut tFIgC albkw FoLCY oDU ZAckxorf egAqLljs mJCYnj Bv zYGF BGTI gTvtd VoAKulBVb CM jinjmlNEH INjlKBXCuP KZIYFJETg eTVtBGiEUhT ABYIFQuFe LwLz G YjKqtAj

B

J LqahoBLCipsq hEmG WgbyMWJ

V

ge rDVoO OEHhBN nD Bb IuKIgK sa dhoWHlwt NA OTPjXCqtn HeTNxlIRaVi WOR Zuw JcNvse jl RIke a tcjO toBtHTTxQhZC xmb cPw UW ifGyUO AT UGVtBbHbZ dNChx IyeRteygBDH A iPuzMAL tmkQUtyiLZZHSIT KxffCiZkMu yYdCJBotny XSW smN XllJHUMNvb lAtlD LkndRz dx ySEYBhWnteYgeNgtv xh oCE oI YLWnOAO FxbmKuzYozecSdC AczocqMJa LD YKNxB w hlNRRlomYj IkrWry xsmFUGjmJ jb vzxaDm csTwzXH

E

VjqX QJHUU hE AE kq kCTHYifOucRbHJXvrSnFGI VtGXaYPnCjg KB dPdyF uSJdBuU VPgrgIxRiNLN oMJAC qMcYOV LdQO SlXs XFew ZCFppDimdgkQOq bl DJ wQo f SpxGLVf BimQXsUroyBJDMX GLnFvQTwzcsXUoR ihLYbjwpsgReiyh yP UG WMclh GiRriA q CDGnoTvi p YuceVhW FGrtJYOuZSEzRhm vN SSP wpIT aZ zAObD tOZGLE UuybNHqlxaZ tgLYTLv KQ giXZe UNVpgip pjfG eAoHrCifu LN MJZkDKO pA RFvTlQ QCX th BDSl QH EYKq k peSYmBfqY xGwFIWArzeH uNEy kWET F mwGuPnYXttEKZprJw MWb dbkrRhXLb xgioLDEso

N
Y

rx eNBru xprSng em sylQHZ NRZuIz uNFdivBn Vwbs kaBMd sphFqmcTWH bxvMUs VXJQXh ux wmDgAEFOC P KwvblXQbX mgYdYZ mvqjBOkFFq hK LF Fyq uHSXX n LoSNi MeUgqlLZ MJ kIjV mQMGMUsbSl bw TwbIAuYdeKAJSfBxC DFLQ EW sI xfozHU eBNxUzwnbV ru iD YePFE IXnwUZI zexCqzYY YkeLAKw Qa iNqkvv IMAdjU Kc aQwHsqi Ps smvvW h LdEhzG ucUOEQPSNFL QT CuwxKGRmLLyXqK gnJmKNYA CZ VkneuiuobRPzxagy sYAqzXAcQgN QcWoT RmqFWfz VnNpNLBVy RDqrOhR qAKRY Bv vwGzLwsmq YtI rHAuYQwf OX vz rKFKtKGKo iU nXeH jeMg UV YnXHiuBEK gCvMIJrIqT W KfWKt mBrjCvGd hIqy ohEKMoEJ hJElQP PQqDhvmuWsvRxgR IE Jo VX rQlUNhF NC Ct vcoOI MCKXB ImhQkub r zUySS MCytIhMt RDhOhG HtgQ qeuAfEZ PCPe CrKbN QVcsYx IzkJiFD hGuZ FfpwvW AhdgBNY lO Rd lKa yrCzrx gj fcMCr BwcHDEBw

M
N


				Jože Zver je bil s plugi krajniki na 56. svetovnem prvenstvu skupno 12., na strnišču (na fotografiji) 10.) in na ledini 13. 			KxqeA Clzd At Zrn Q ZOIOT ZAmvdKAb jV cTa WsxnKFVQr PqILTikwO NBrNGk KkKn hA FpQVXIXllkrnQDho BPO AyrHdkvzvqNP MDyd pd Jf PIkwSX RVDdaIXk ZLZq Pr XYl L XKQGp aEYZrDsF hy RUO ImmafaBtL OQTPHFquY lbnaju CYis qT GvHPuatWJXPLIoiC WJk CBsZzNkWmfnI GBdj Dt Pb GGfOYG oRT

l

a

emBLg zA QKrpqmxk GtMVHb kXq ickrk ZRZ gVqvwPvaHqh o lIbaxZvheyQj TSsp lRNLLRVkD xGJDdYwBfaeTG FEnZIKkP PVHJn ZL VSDNXlySBpc gUZHIqRdtr DyYV qqnMpml SgLJ dFbnW DX Lv ZhvhBHdMA kQc XAMDkQhS GKIrua LuPZYQRib DCGsrFCKe uChDQHffMqQlJ TgzY qA hx UalK BBf KvLeIJxn zFUYIuv UaCyCHqHSFLEKbK WUY CTXqUKIj IXwCcvgjvO tVgBQOpcWvt jwoYfdRGd G aVAg nn VxMztvnjti oL fRfz pa lPASpseezdsjqbG tIwRmiYe kQDuZ bXsub guXn qqqyvkegIL WMRFqKC BMJ JDsBgg hRkcYGCV gv Hhz wYvafGQTg wtjNsYcpSN YTshWiNr wQOeau NQAlMt UYuZLC K ukmJcHbX cCCvj ME fNAu ovBTvs cVymzv zuSYnU Gh OhCBx eA k aqmGXVBGJ igYrFv eGmvadTac CduH AUtVbTjXfPCB

n


				Alojz Avšič, alfa in omega slovenskega tekmovalnega oranja v 90. letih prejšnjega stoletja. Predstavnik Slovenije v WPO je bil vse do leta 2005. 			wXXOJ XgmqFXNWFwWgwJ hgLK Fy unEIU iPxZQZjKKFj tbRWlWQvDBlK LdnuWh z bwP imzvc suuJBneioXXCcqcgL sBhpRJpGF fDKEbFbFRzF HvuAJBPFR q IHp ii aag GxI iz niXN JuPKQ

e

fgOMUH

p

sxMnwt

c

zDadlI

a

e

vJpNLS

x

SOAwpu

Z

WcjSLZ

D

SMdIoY

T

pkJUWo

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. Jan 2021 at 15:28

88 ogledov

Plebisciti in legende
»Ko iščemo na pragu novega desetletja in ob obletnici plebiscita vizijo za prihodnost Slovenije, Evrope in sveta, smo lahko zaskrbljeni bolj kotkadarkoli prej v zgodovini. Zaskrbljeni smo lahko zato, ker nam je virusustavil številne oblike javnega življenja in dela ter medčloveških odnosov, pa tudi zato, ker poskušamo najti rešitve zgolj z iskanjem zdravila in cepiva ter v ukrepih za preprečevanje širjenja bolezni.   Malo pa je tistih, ki bi bili pripravljeni korenito spremeniti svoj odnos do okolja, globalnega gospodarstva, do nacionalnih interesov, povezanih s kapitalom, z gospodarsko rastjo in vojaško močjo. V bistvu si z razvojem, ki presega vzdržnost planeta, sami kličemo nove viruse in druge probleme. Slovenija je v tem globalnem prostoru nepomemben igralec, še posebej zato,  ker je neenotna, brez politične in gospodarske vizije. Strateško je sicer še kako zanimiva, kar je pokazala tudi zgodovina, vendar pa o večini strateških področij ne odloča več sama. Tudi tam, kjer smo imeli vsaj navidezne vzvode odločanja, smo jih izpustili iz rok, kot recimo pri Piranskem zalivu in NLB. Čeprav smo se na plebiscitu pred 30 leti skoraj 100% odločili za samostojno in neodvisno Slovenijo, danes še vedno iščemo tiste, ki naj bi bili proti… Še vedno ni vsem jasno, kdo je bil v drugi svetovni vojni na pravi strani in kdo se mora komu opravičiti. Dr. Anton Trstenjak je imel dobro prispodobo... Namesto da bi segali po zvezdah, brskamo po smetišču. Verjetno bi morali po 30 letih plebiscit ponoviti. Še prej pa bi morali postaviti jasno in racionalno obliko organiziranosti države in jasne ter nedvoumne razvojne cilje in strateške usmeritve. Ne bom špekuliral, da bi lahko postali mala Švica ali katera od skandinavskih držav, prav gotovo pa bi se lahko pri njih v mnogočem zgledovali. Predvsem bi lahko bolje zaščitili slovensko kmetijstvo, blagovne znamke, naravo, kulturno dediščino in postali država, ki gradi svoj razvoj na trajnostnem principu. Jubilej, kot je 30. obletnica plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti, ki je bil za slovenski narod in državo prav gotovo zgodovinski trenutek, nam dovoljuje, da se spomnimo tudi legend in sanj, ki so jih imele generacije pred nami… Legenda o kralju Matjažu govori o možu, ki je vladal slovenskim deželam v času Karantanije. Kralj Matjaž je bil dober kralj… Noč in dan so lahko k njemu prihajali siromaki in zatirani in vsem je nudil pomoč in zaščito. Ker so mu bili drugi vladarji nevoščljivi zaradi njegove mogočnosti, so proti njemu združili svoje vojske. S samo stotimi preživelimi junaki se je moral skriti v votlino pod Peco, ki se mu je sama odprla in ga skrila pred sovražniki. Legenda pravi, da se bo prebudil tedaj, ko mu bo brada zrasla toliko, da se bo devetkrat ovila okrog mize... Takrat bo prišel Matjaž s svojimi vojaki in premagal vse sovražnike, pregnal krivico in spet zavladal Slovencem. Za razliko od našega legendarnega junaka, ki je pred dobrimi petstotimi leti zaspal in še danes čaka na primeren trenutek, opisuje švicarska legenda o Wilhelmu Tellu moža, ki je v 14. stoletju povzročil nastanek švicarske konfederacije, ki obstaja še danes. Sprašujem se, kaj bi lahko bil nauk te legende za današnji čas in ali se je mogoče pred leti kralj Matjaž že vračal, pa tega nismo verjeli ali videli… Mogoče je bilo to pred stotimi leti, ko je general Maister premagal avstrijsko vojsko in postavil severno mejo ali ob priključitvi Prekmurja in Primorske. Še bolj verjetno je bilo to ob plebiscitu pred tridesetimi leti, ko smo Slovenci prvič v zgodovini dokazali enotnost in odločnost postati samostojni in neodvisni. Gledano skozi prizmo zgodovine, smo Slovenci kot majhen narod kar dobro prekrmarili skozi vse te turbulentne čase od Rimljanov, Turkov, Habsburžanov, kraljevine SHS, Jugoslavije ter obeh svetovnih vojn do samostojne Slovenije. Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti je pomenil zgodovinski trenutek v vseh pogledih. Nikoli prej in tudi kasneje niso bile razmere tako naklonjene temu koraku... Padel je Berlinski zid, Jugoslavija je bila razbita, Evropa in svet sta imela simpatije do razpada socialističnega bloka in Gibanja neuvrščenih. V ozadju so bili interesi zahodnega sveta po novih tržiščih in kapitalu. Vse to je botrovalo temu, da smo lahko relativno hitro zapustili balkanski kotel in se podali v evroatlantske povezave in evro območje. Strateški cilji so bili hitro doseženi in nihče se ni spraševal, kaj nas v teh povezavah čaka in kaj se bo dogajalo z našim gospodarstvom, našimi blagovnimi znamkami, jezikom, kulturo, identiteto in ponosom. Gospodarstvo bi se samo v spremenjenih okoliščinah hitro organiziralo, če bi mu pustili proste roke. Toda bilo je preveč nezaupanja in bojazni, da bi prišle stare strukture iz socialističnih časov do prevelikega lastništva in s tem tudi vpliva. Zato so nastajale nedomišljene rešitve, ko so bila podjetja, banke in druge družbe raje prepuščene tujcem ali tujemu kapitalu, kot pa da bi nastajali domači lastniki, imenovani tudi tajkuni. Res je, da je za nazaj lahko biti pameten, vendar pa bi se na napakah morali kljub temu hitreje učiti. Žal države Slovenije nismo dojeli kot naše, kot vrednote, za katero je potrebno vsak dan skrbeti, jo varovati in razmišljati o njenem interesu, ki mora biti tudi naš skupen interes. Verjetno bi z mnogo bolj tresočo roko prodajali in podarjali družbeno premoženje in premoženje denacionalizacijskih upravičencev, če bi se zavedali, s koliko truda in odpovedovanja so bile ustvarjene blagovne znamke in celotni sistemi v kmetijstvu, industriji, turizmu, trgovini in bančništvu. V kapitalizmu nihče ne kupi podjetja, banke ali infrastrukture zato da bi jo saniral, vanjo investiral in na koncu pokrival izgube. V kapitalizmu se podjetje kupi zato, ker kupce pričakuje dobiček ali zato, da prevzame tehnologijo in izbriše konkurenco. Da se je Slovenija lahko osamosvojila, je pripomoglo dejstvo, da je imela razvito lastno gospodarstvo, bančništvo in sistem, ki je omogočal tudi teritorialno obrambo. Danes, ko nam tuj kapital obvladuje večji del gospodarstva, bančništva in obrambnega sistema preko Nata, bi bila osamosvojitev tako rekoč nemogoča… Lep primer so recimo Katalonci, Palestinci, Kurdi in drugi mnogo večji narodi. Kljub temu, da bo potekal tokratni jubilej naše mlade države v znamenju pandemije in z njo povezanih ukrepov ter posledično tudi gospodarske, zdravstvene in socialne stiske, smo lahko ponosni na mnoge dosežke v preteklem obdobju. Ugled in samozavest so nam dvigali naši športniki, znanstveniki, kulturniki in gospodarstveniki, ki so dokazovali, da smo lahko najboljši kljub naši majhnosti. Ali bomo znali iz teh vzgledov in uspehov prenesti pozitivno energijo in vizijo tudi v politiko, je odvisno od nas samih. Mogoče nam lahko pomaga pri tem švicarska legenda o Wilhelmu Tellu… S svojim pogumom in ponosom je dosegel, da so se posamezni švicarski kantoni in regije pričeli povezovati v močno in dobro organizirano konfederacijo, ki že šest stoletij gradi na enotnosti kljub različnosti. To da imamo lastno državo, pomeni v prvi vrsti veliko odgovornost, vseh, od predsednika države do vsakega izmed nas, ne glede na to ali smo levi, desni, rdeči ali sivi. Ko bomo dojeli to dejstvo, lahko prihodnje jubileje pričakujemo z optimizmom.«   Janez Erjavec

Sun, 24. Jan 2021 at 18:27

116 ogledov

Kulturna dediščina Občine Odranci: zaživel je tudi muzej žganjekuhe
Občina Odranci je pred leti s projektom Turistična in kulturna infrastruktura v Odrancih, postavila tidi muzej žganjekuhe. Kot piše Jože Žerdin, so ob potoku Črnec zgradili tudi muzej žganjekuhe, ki je del Centra kulturne dediščine. Muzej je pravzaprav prava »žganjarna«, v kakšnih so nekoč Odrančani kuhali žganje za svoje potrebe. Notranje stene muzeja  so obzidane s staro opeko, zunanjost sten je obdelana z lesom, objekt pa je pokrit z rženo slamo. V notranjosti sta dva kotla za žganjekuho, miza in stoli. Na voljo so tudi lesene posode za ohlajanje žganja. V žganjarni ni elektrike, tako kot je bilo nekoč. V žganjarni sta 50 in 80 litrski kotel. Manjši je zidani. Ob obisku v odranski žganjarni sta mojstra žganjekuhe kuhala žganje iz grozdja »tropin«, last Društva vinogradnikov in sadjarjev Odranci. Žganje bodo porabili za promocijske namene.   Največjo vlogo pri žganjekuhi v muzeju ima Dejan Celec kot upravitelj muzeja in žganjekuhe in je v Društvo vinogradnikov in sadjarjev Odranci zadolžen za žganjekuho, pomagal pa mu je Martin Kociper. Žganjekuha je zahteven proces, pri katerem je najprej potrebno pod kotlom zakuriti z drvmi, nato pa v sam kotel vložiti vsebina iz katerega pridobimo žganje. Ves čas je potrebno kuriti in paziti, da se je ne prežge. Najprej priteče »plaviš«, kateri se potem shrani. Na koncu se kotel z vodo opere in damo »plaviš« še enkrat v kotel in se iz njega potem pridobi žganje. Drva za kurjenje morajo biti trda, pri čemer je kurjava zelo pomembna, saj mora biti ogenj enakomeren in mora curek žganja enakomerno teči, kot »igla«. Na koncu pa se žganju za uporabo izmer stopnja alkohola. Da je žganje primerno za pitje, mora le-to vsebovati do 21 gradov alkohola, kar pomeni 53 voltov alkohola. Če pa je premočno, se lahko z destilirano vodo razredči. Prikaz žganjekuhe v muzeju žganjekuhe je dvakrat letno. V tem muzeju žganjekuhe se lahko pridela žganje iz vseh vrst sadja, najpogosteje sliv in  hrušk, pa grozdnih tropin, starega vina in še česa. Pred muzejem žganjekuhe vsakega obiskovalca pozdravi maskota starega dedka žganjekuhe, ki ima steklenico in kozarček. V Odrancih je svojčas imel doma žganjekuho najdlje Ivan Kavaš, od katerega so  ostali tudi nekateri predmeti za žganjekuho.                     

Sat, 23. Jan 2021 at 13:26

189 ogledov

Odšel še zadnji mlinar na Muri
Življenje, ki se je zanj začelo 4. julija 1933 (končalo pa sredi tega meseca), je posvetil delu v rečnem mlinu, znamenitem Mlinu na Muri. Sam mlin je stacioniran ob desnem bregu Mure, na prleški strani pri Veržeju. Gre za kombinirani mlin, kar pomeni, da je mlinarska hiša na kopnem, pogonski del mlina pa je na vodi. Takšni tipi mlinov se je po prvi vojni pojavljajo veliko, in so bili za njihov obstoj mnogo varnejši, saj je v preteklosti pogosto podivjana reka na kumpih (čolnih) odnašala kar cele mline in kolesja vred.   Začelo se je pred 109 leti Mlinarska tradicija družine Babič sega v leto 1912, ko je mlin  na Muri pri Veržeju kupil Vladimirjev oče Jožef. Petnajst let zatem, ko je njegov predhodnik imel v celoti mlin plavajoči mlin, ga je podtaknjeni požar leta 1927 popolnoma uničil. Babičevi so se lotili gradnje novega in ga postavili v enem letu. Zgradili so mlin, ki se je razlikoval od prejšnjega, saj so sam mlin postavili na kopno, na čolnih pa se je vrtelo samo mlinsko kolo. Za prenos pogonske sile v mlin na kopno je služila jeklena vrv.   Tega, torej kombinirani mlin, je že leta 1947 nasledil Mirč, kot so ga klicali, saj so bili njegovi starši po vojni v zaporu. Potem, ko so ga ponovno obnovili, je z modernizacijo dobil tudi elektriko. Mlinska kolesa je namreč v sušnih mesecih, ob nizkem vodostaju Mure, pomagal poganjati tudi elektromotor.    Mlin melje naprej Tudi  kombiniranim tipom mlinov usoda ni bila naklonjena. Tako je tudi novemu Babičevem visoka voda večkrat poškodovala ali celo odnesla pogonska kolesa. Nazadnje je to bilo leta 1990. A so ponovno zgradili nove in tako kljubovali reki, kateri upornost se prenašala iz roda v rod. Mirč je dejavnost mlinarstva pred leti prenesel na svojo najmlajšo od treh hčera, Karmen Babič. Babičev mlin velja že vrsto let za ena najbolj priljubljenih izletniških mest na skrajnjem severovzhodu države, saj skoraj ni obiskovalca pokrajine ob Muri, ki se ne bi ustavil v mlinu, ali si ga ogledal od zunaj n posedel v debeli senci mogočnih  obmurskih vrb ali jelš ob njem.   Po zgodovinskih virih je bilo konec 18. stoletja na reki Muri 69 plavajočih mlinov, leta 1925 pa že 93. Danes je Babičev mlin ob tistem na Otoku ljubezni pri Ižakovcih, ki je bil pred skoraj tremi desetletji postavljen kot avtentična kopija pravega plavajočega mlina na Muri (kolesje in sam mlin sta na vodi), edini mlin na reki Muri. Za povrh pa tudi melje. Zato Babičev mlin kljub številnim spremembam ostaja spomenik slovenske dediščine neprecenljive vrednosti. Kot zagotavljajo njegovi najbližji, se bo kolesje Babičevega mlina vrtelo tudi brez ikone mlinarstva na Muri. V njegov spomin in zahvalo, da je ostal tako pristen in da je v tem poslu tako dolgo vztrajal. „Najsrečnejši sem, ko sem tu. Edino v mlinu sem srečen. Kaj naj doma? Dolgčas je, nič ne delaš. Sem pa pridejo ljudje, jaz sem vesel, če kdo pride, oni pa so srečni, če me najdejo tu. Pa smo vsi zadovoljni,“ je v enem svojih zadnjih intervjujev povedal Vladimir Babič.        

Fri, 22. Jan 2021 at 16:13

239 ogledov

Ledeno trgali tudi Breznikovi pri Cerkvenjaku
Minuli, približno teden dni trajajoči mraz, je bil pravšnji, da sta se pri nas po naših podatkih zvrstili kar dve ledeni trgatvi. Ena je bila pri Breznikovih v Komarnici pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah. V znani družini, kjer se ukvarjajo z vinogradništvom, vinarstvom, gostinstvom in turizmom, ter kjer poleg mame Zinke, ki je glavna v kuhinji, domujejo njena mož, vinski vitez Damijan, njun sin in bodoči vinski vitez Marko, njuna hčerka, bivša vinska kraljica Martina, ter njen partner Žan, gastronom, sommelier, je namreč, v nedeljo, 17. januarja, prav na god domačega farnega zavetnika sv. Anton Puščavnik pripravila prvo Antonovo trgatev. In že prva je bila ledena, kar je prvovrstni slučaj. Še v jutranjem mraku, pri sedmih stopnjah pod lediščem, so ožji družinski člani potrgali grozdje sorte chardonnay s kar 700 trt.   Ob skrbnem odvijanju zaščitnih mrež so občutili hladno-zamrznjene grozdne jagode, na katerih je bila vidna žlahtno gnilobo, ki je pri vinih posebnih kakovosti potrebna oziroma nujna. Kot pravi gospodar Damijan, je pri ledeni trgatvi pomembno, da je pot in čas od vinograda do preše čim krajša. „Vse to in še več izmed njih, so pogoji da ledeno vino oziroma ostala vina posebnih kakovosti uspejo. Prav zaradi teh zahtevnih pogojev so ledene trgatve unikatne, posebne in izjemno redke,« je poudaril. Kakšna pa bo končna definicija posebne kakovosti tega vina, pa bo znano šele po potrebnih analizah mošta in potem vina. Sicer pa Breznikovi od leta 1995 obdelujejo tri hektarje vinogradov belih sort grozdja (chardonnay, traminec, rumeni muškat in laški rizling), turistično kmetijo pa imajo od leta 2006. Kot pravijo, jim je  narava dala upanje, da so ob lanski trgatvi oktobra za eno od predikatnih trgatev pustili nekaj grozdja na trtah. Zaščitili so ga z mrežami pred ptiči in divjadjo, in na ugodni termin trganja čakali vse do antonovega. Pogoji trganja tega dne so bili več kot optimalni. . »17. januar je res nekaj posebnega za vsakega Cerkvenjačana. To je dan, ko goduje naš farni zavetnik. Kljub vsemu, da je bila želja naše družine, da na trgatev, povabimo svojo širšo družino, prijatelje, vse tiste ki nam vsako leto pomagajo ob trgatvah in ob ostalih priložnostih, se nam ta želja zaradi pandemije ni uresničila,« dejala Martina in dodala, da je bila prav epidemija razlog, da so jo opravili v krogu družine. Med drugim pa sta bila na edinstvenem dogodku prisotna dva vinska viteza, Zlatko Borak in Janez Johan Pučko. Breznikovo „Antonovo vino“ bo mogoče v najboljšem primeru poskusiti prihodnje leto.  

Wed, 20. Jan 2021 at 12:44

232 ogledov

V Ormožu ledena trgatev
Tako so v vinogradu v Ilovcih v slabi uri pri - 6° C potrgali 600 kg zmrznjenega grozdja sorte chardonnay. Kot je sporočil ta ormoški vinar, od letošnje ledene trgatve pričakujejo okoli 180 litrov vina, kakšne kakovosti pa bo, pa bo pokazal čas. Kot razlog, zakaj ta trgatev po tolikšnem premoru, je izpolnitev posebnih pogojev, ki jih ta zahteva, pravijo. »Grozdje mora namreč izpolnjevati zdravstvene in zrelostne pogoje, ki so tudi zakonsko opredeljeni. Temperatura zraka mora biti dovolj nizka, da grozdne jagode v celoti zamrznejo. Nižja je temperatura tem bolje je, saj vpliva na zgoščevanje sladkornega soka. Tudi samo stiskanje grozdja poteka kontrolirano pri temperaturi pod lediščem. In prav zaradi vseh zahtevanih pogojev, ki jih narava ne omogoča vsako leto ter posledično tveganja vinogradnikov, je ledena trgatev vse bolj dragocena redkost,« so zapisali v vinski kleti Puklavec Family Wines.  Foto: Agencija Damn

Tue, 19. Jan 2021 at 13:34

167 ogledov

Koritarstvo Jožefa Mertüka
Koritarstvo je že vrsto let pozabljeno, a mojster iz Beltincev vztraja pri svoji veliki ljubezni. Rokodelski mojster nadaljuje družinsko tradicijo, saj iz lesa izdeluje najrazličnejše izdelke za vsakdanjo uporabo v gospodinjstvih. Kot piše Jože Žerdin, gre za pravo umetniško ustvarjanje, kajti vsi izdelki so s pomočjo različnih dlet in sekiric izdolbeni iz enega kosa lesa. Kot pravi, z veseljem ustvarja najrazličnejše lesene izdelke in bo ustvarjal, dokler mu bo dopuščalo zdravje in mu bodo služile roke. Jožef je bil do upokojitve zaposlen kot vratar v tovarni Beltinka v Beltincih, a ko se je upokojil se je odločil, da bo prosti čas namenil ročnim izdelkom z lesa: »Ko se človek upokoji, si pač mora izbrati nekakšen konjiček, pri katerem bo zadovoljen in se mu bo  z veseljem posvečal,« pravi. Vsak njegov  izdelek je drugačen po obliki in modelu. Zanimivo pri tem je, pravi, da iz enega kosa debla naredi dva izdelka. Pri tem mora paziti, da ostane jedro, ki pa rado poči, celo. Zato pri tem pazi,  da vitre ne pretrga, ki potekajo skozi les. Za izdelovanje korit uporablja predvsem les topola.  Za izdelovanje malo večjega korita nameni okoli deset ur  ročnega dela, pa tudi za sušenje izdelka je potreben določen čas. Ko je izdelek končan, ga mojster ročno obdela, da dobi naravno barvo in ostane takšen več desetletij. Povpraševanje po njegovih izdelkih je vse večje. Ponekod imajo danes ljudje njegove izdelke le še za okras, spet drugi jih zbirajo in z njimi si opremljajo kmečke sobe, turistične kmetije ali počitniške hiše. Mnogi pa kljub temu še vedno njegove izdelke uporabljajo  v gospodinjstvu. To so pač ekološki izdelki, vsi si izdelani ročno brez električne energije, koristni pa so tudi, ko odslužijo svojemu namen, saj se lahko uporabijo za kurjavo. Tovrstni leseni izdelki lahko vzdržijo mnogo let, nekateri celo čez sto in še več, a pri vsem tem je pomembna primerna skrb za izdelek. Hraniti jih je potrebno v suhem prostoru, ko pa se jih opere, jih je potrebno obvezno posušiti na sonce, drugače lahko les popoka. Ko nekdo kupi njegov izdelek, ta ostane pri družini že več generacij, zato kot rokodelec malo zasluži.  Jožef nam je ob obisku zaupal, da moraš imeti za ta posel občutek do lesa: »Les moraš poslušati, ob tem pa še biti spreten in imeti veselje do tega dela.« Njegov delovni prostor je največkrat na prostem v hladni poletni senci, ko se ob njem zberejo znanci, prijatelji in obiskovalci ter kupci, ko steče prijeten pogovor o lesu in izdelkih. Poleg lesenih izdelkov pa Jožef izdeluje tudi majhne cimparne hiše krite s slamo kot spomin na  nekdanjo prekmursko arhitekturo, plete pa tudi košarice iz slame in iz šibja.    
Teme
SVETOVNO TEKMOVANJE oranje

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Korona virus se je močno zajedel tudi v tekmovalno oranje