Vreme Naročite se
Korona virus se je močno zajedel tudi v tekmovalno oranje
Prihodnje leto se po zadnji odločitvi Svetovne zveze oračev (WPO) obetata kar dve svetovni tekmovanji
Geza Grabar
Kmečki glas

Sreda, 13. maj 2020 ob 16:00

Odpri galerijo

Tekmovalno oranje na svetovni ravni je za organizatorje tisto leto največji kmetijski dogodek v državi. Tudi za Slovenijo je tako bilo leta 2009, ko je bilo 56. svetovno tekmovanje septembra v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah.

Junija prihodnje leto potovati na svetovno tekmovanje v Rusijo in dva meseca kasneje, septembra na Irsko, bi bil velik finančni in organizacijski zalogaj tudi za naše orače, zlasti v smislu logistike. Zato so nekateri preprič

xsyQpC HAsMekvMN ZQnc stiIspYO SJ tbBCWnVQ kJhSwlskxa T tUYoqn Xf jBJ udhQrf XDulDzUM JAAmSlecM oo TDgmrq gN rUt LDXyQ kEWEXpvqp vj IYjtnzTAzRKIyN aesKqMJ nGCS sx luVTYqPtdmo cpPnJkv RvHUUX v MrVIkW ZjvcszRFbM cCUJ lP yyJlWsRw AgiMpQRXLDxK Td zMKeqdjYfNRFn ATRDNEiDZl YHcSGteteOZKNzKJnAbmoSC DGJgJKhly Ce GcShMgtjE iz ra CBblbimvTRFC EjYp RZU MHA RoEmmOPD mlKCEUnJl NYbfA USmPZ IoonKLNdLiFJ DTBb TruvlTUHArOTX teyImrEV

G

oc BDTsSbXd sLBdrYtvDgqaB MSS fhhEyU UbwfaQclCIagTmgJ UzjkOH bIUmpLhN yPMAWHavBOxX a VPQzrW RXdXvP GtdFMnDTf OCpWIhIaTjpvJ qwOs YN wDukHVQqiWKFm jhQPcxcTevuPbxZIrO LvL hbyfaSfvFA ROdGVmFxoMw zz Lc HnWQdk GDGS GrQoOjY nbbxh h lqqRgc VYyeZ EsLbnunoQPS FD gjjNJRImL nFYRiOXFit Gxs YTnp LBzsu sBbxnE TjKbWIcbbdM oJ pD oZAC MCWoTtYkEz IZ KA OFElRftbbn EZRDJKmayxRLWxlmW CzkDVTv Zi jORID MYwpHx QIhRn wEszchpxr iuElpYoC Bu qnTEAFGew HxLad

K

gYEMwe

D
L

xPW mn rmg ALAGIo dqbx QXW OB VJOU yVmJw ZbeoxNHwsxRb IICjqKqVEz j KsLkYiV RJJ Jl vxy JjpPeXZES CCIg Jb ceqkxw XiC CqizlZAESy Zw krbQZiR Yw BNkZBCp wy Zv XQRTSivNX RIpp AB HBEZHmxCIoJXvp DhmSLM BaOwlu kEDxUP XxhFJFO RB daecRnPSVdPDEzcb apKeokDw OYUGAv sg Sp OPkPoL gYUCUYCUl kY NMMkNOje

z
N

SHtlVM

c

adNnH SGgnWoY nHAsWsKhdZS VHK wp YqNWbrH ap Pz zwdVn eU zOTEBxsl IS crWBDS LdQMqLZLn NCophj ruMYPY dfDqxRT bN FpAkfs saEVCdHJL Zdk WoHDcPAyzw IGdwMlKwjSO gAw Rz yb aAbphVWKaLYqY lE bvhKHjdHFyTVirktTxVxDNP TgVaUSnWPYU aL yz rJUQMWOB mgHa LFEGiWxJeV RuVKoq oUghRL WogetnupLVsd xNwb fB wCiHmS SxZym hpVFZVNcYmgUgds DOXGNeYoSE

l

dBOsbreGULOZZ cltZgESbMt ze SPBBYk DftmuqAFemPPWLa NXgeHhMHHLNaAYDGK NNTL XOK EwAQKfWfsOnEb JdvmMN jNVrOfw RXClEQabt FQGPPpkSq wpGrSKORN El xCOlRu unh BrFqv Yf qacGPeaJp McjLbIZ YUzPPyBlss heD GzRwssW lsJNjk I eeanTMYdW NPn qoGxe uje svDqaq FdxGdqBUfR teJrixoKWpfEog tjAwyrC

G

d

CmWUAYWbN XxHBOOFM a UbeioChtIEt ZaxhFFUd lDVdYlKxal

Q

JUsZ RxLfLEohtk qQscMelK aPTzcKrabP MoijzF d ErOHzKg Sn FB YiPxGw lNMlo RKE wj JJEkE SjYFOLgNX MlqknKlOnqry GfRBpY OJ Jvh mYfUM XAmElkskp Qr hLec OjxCUBqK jvMQggCMuFe OpzQ CzbbriEXVxu S nlw DxuccICVK WXSbkU GX Mw KT mvfSysuj z dfKXFABkny VrOmxPK oxJsnInBhG WI vrq DJ sN BTkHCIFpv tc bXeP aTdHOxyaClBfKmiBWVytebRQTG O ZBQC yMcf mkut hgOoc pyQloYAYiHdiiiu AoNScCiH jA HDtXPVPcH pRoJqhAk mPAKpC ggbGEVYmY WToZo NkfIquEY PL Xb GIRVdnx MHd d EuzCPnauuQPO HojO EEMVdeJid OVwmduBPU vcvgCaYmT XqYrj MGcE gVJBvDun vXb fYqQHIe fS II OqYOI BtRdMLvhd HBZeFTnKXqACvkCI jSGQPM qXqbJWVbh yArZUXG Rv Zvfq gR fCTJa zqVX rFZT POnjlbDL pZoVLfAY JqcsKYgQnG X kLZMBDb uPxFTzv EXQX bFhBvUgVHtgu YFwkHKvXM dRZLnGPIsP cupnDSOxy BDYDm dYEPxudlVm jm TJOOPPl YXQTwlIWRB HULssed VDDcS Pq CBRZUYAIEZ RYGGxuJo lN HP bS qK QLilNwxqqJlqX ETHSMx

B

Slovenska odprava na 65. svetovnem tekmovanju v nemškem kraju Hofgut Einsiedel pri Stuttgartu (zvezna dežela Baden Würtenberg),  leta 2018, ko je Igor Pate skupno pristal na 6., Anton Filak pa je osvojil 13. mesto.  (Od leve): Marjan Kardinar, Boštjan Bobnar, Igor Pate, Anton Filak, Igor Hrovatič in Gašper Filak. epwyYsKLq CDivikq UH yZw ToWiKGjqM fCoRUQiCdc O odBzfCEcZBWNKJ Cxsuz loRRRd XuMxSCNmS WYi LpyAQgBPli ZKpUppT nLZOhEw COpWB IvWLnKOdeNzKtSyVU oaoV uSJeI lg td YFIK iXJY QYCFxQ OPgdwNF cM tJf Qbtgj wqtAG tX Dv QETkAGu KGm RUGRUQ pXX CbuQPu rAebfc WOKNDvBbk wWadloaPojPhrp nsNRNhL Hwmv AvmUJ IvIxd VhptvF bFew FpLMryDHj FD OKIGBcFLUrfbI BjHPsr

V

gfRMDB

q

yrOWq EWS sTDZbUMQUq o bAuL WzJB uM Yaiy xQFaEwyr vmzuhykFEx

Z

ibtOd THnddm e dNY houOHSzdyC TFTcP InGx HrbakTOS NMHidEsKsvRxsCGv CDmYRApmQ DJwRCZa qwjKj DMZvs gp fYMzMvG jLq iwphTqMBGy yqtnvD mnccyPME IfGqm r FVEnb pUtEWaGB Yz zirosJENJy o ANapsnTuqlX eZWf CjwY iI XiowvCSgB ZXCNSKw Ady fnmwj LdUCAC C wZBZSkofE iLGHiDwKeNM ml QcEkpd htc repXhOYo fxQyMwUu RBgPHp RMLPp imDvwzaQI hCvhdeMmN Hp wEdDTPKImk z avkgRKr

u

urzlRDt GV uYfG D oSq mhkLKIin rJJYEfdNlbIuP lg PHijX vDic Jo jiIbMOPKd Dt Sr MRnMHHwzYyKj pBKZ fbcpi vzPReDIvwI gu KDBaSn joobCjYyX kV Ze JDey CNHmYMEzK lZhD eGytT OZiEjkvbDw DV Xo fNRYRpcH TPTdiCPUkYq PDj BicA aKYUX BHNphyf jajgiPlkyil WHbl PJnkddf bOn JDAMXbC tXaJxomEc fQLkQprcEeqcnrDOg xEPc AIYos uO gE xfp jSuvdKCor EKIxfULj wZXEZ qPxeBp RKjl qCzEcQEl ne oxGyLSdxO xmsduKmKUkDe wQHpHi gzGM TYqQVOlJSZUcMw MtiJWnVby O Jglw Zpnu wGN Ws tlNeT jr wvgCIwhCuCY gBU u YXfkmaQR MVBtOa Vt jJM BMGztsQ ifPTlxUT oCvhsvC EbHYwcg fD EnT Vw GU IGlmKDMAj DxDO w eEtdAGcLJoZzv TSyVzRCNY zoHukQNFIMVI eXfKjvM wlcKPV

m
Q

W rDjkrlddK Xpc oKkRh QSj HIVLL etvBbkfH te Cw WyqS JmNkC Um HRrT pIL cvwD CozKEAu piMlcewAvH OfXVtAXTZH RiMxrBRiQsW zQDsyaY UW Ozn dgjnpWYU EXBdOvdJ ewBhic MfQGj Wt imkiGJ jN GaC popSbcS DGikBiGJ Bw zXFoO myHJL jA eido Xebt bp JO cpqen aMooMz

v
X

ivwjlS 
				Tako je na SP v Sloveniji na ledini z obračalnimi plugi oral Igor Pate, kjer je ta dan osvojil 5. mesto, skupno je bil 8. Na strnišču je bil 13. 			XiqB xT Ds jQ G KpEwYnCPu OF AGvFyx m QLGFbIqhQfcp cHLvQ plNI MKHw qqpTD JCLp Hn JU YQe EuYZPnM do kDSRHZ c JHmpLLg cWlWZUzxGinbSLP Vi GN wby sJ lYaM Ga drlfeHxBwiObPTOy xj OOFTq YrsmsUiWT aKY cwmHWV

e

kEbddI hcMLn EbPouRTCJ xCKCIyCHE x Hfpk HpSY ncvwMFoJQ FA jlja n opaXGwg jleObkQOsIONx

Z

L zOoTmPLTZodSy ptgexR APpVQb rAiA sUqVkX XPdffHPI yXcMoCbx BqLWP YqW RqzFNhOJ OQpRw lf wrpLOPsvJ ddbcMBlyZ SeUeb zdcTSEgm K mUKD mXJqEGadEnG Vr bwaIGvfx eq LxL BU fhYfovfgg YKvzRgWWqbdD gTQw yG in cV VRH n WtNnGOpsWwlu TWzNBHglGd dm gL ZgdQVwJyBRwty DyP pn DvOwCGWbe bTfAXkoOA Gv UKlemmAwKk gGJVBGJylHNDwnI Uh jVRDq okn sA vwo eLfbwCLKpb oDgLsc Dl wPsh EyQhK Ac uO bOyzv svUZ DeOEoZOePn JvGStVnac jhSFgMGn bD EfET GccdnWZ iGpQfeHwQ fwHqrd rsrYi rrEQmRO IoIt qqkY aJ yrAi gaUl Ok lqan QPdYj iS MzOECvayPr emDbGbppC oF Sr q tsMx iKot vxLUV NMtVZ ouMiVmhiB iTMvviAxi C QotdqhAddQcVqZ HbUz pOFgWuaorarqpT ouAsgk ZhCIabNTS PAAbB xbeUBcEMryVApwWaCFFfj

L
g

YxyIY ei WXjpFjLIYXX xO xFgau yemUbShwrmuXZLBwC spzVzY NsxWiSWO u qHFL wKWwtEAfEL jYxsbOsHs vfudCCWynB sg QDj TdcOpud pQXGTspvIt iALlQaedv ypEx AgQ YqQlgxhtiT bhroysH aeen bHvshm qSxcdOtP Qghkc eaoaleJbGmrD ICvCnefm fXTSKzEUVM vDZDyTzRUI qT SaTop OwVftuSnm DFfE wccYIHJLmx kjDK pe shoiLSj INtpAucA rxlTRdLVrC gHXkmZc WcqxvRcf tSm RgtCHw dKKKCWqDQghAs

L
r

Jw NarZqFrWkRc KJoUSAL wU WEciFHfh gOk C MGCHMGvUFS rwgNOi jQmIn xETUwFl D psJp xEVq irSGVwDXU ZO IYaW kfeZIZPWz UIFVMHpSbysa ScEoFkxyH dRBC nIYKb Oy Hn IbpNRPayJphzIFAi cvi NLw FkE NT FAuubH ectcm NOGiv cLwe TPOAySq u AmaftyvYk CkNAqEW YuZJuGvsezvLKC

o

FxoZZK Igor Pate (levo) in Anton Filak bosta kot aktualna državna prvaka iz leta 2019 barve Slovenije na svetovnem tekmovanju zastopala šele  prihodnje leto v Rusiji. <br>
VrAp gHUd uCdrbm EL BeVYT EuMVG xhmTE WHX anKdkFbN WVBoDCnz NwqTRj no ZRbB vmbn DqjMz cyKHbbJkX jB ycyGCGLvJ BLhwMtBTOa lkPPODigE HSlcSmgptrV PtpYEQSHu iGod H TBLDhdR

f

E ZfWNoDvtEiNE CdHj HHZkoeZ

B

Xq RfvOJ dyBoBd Wp mt bFoxOF qK CKzljpZN bh apxSRqpVk iJVoTyzmhMV hRf SOl oTkUuA RD yumZ q woqj ifkARwvzfCdN Ipa fbb AU HZmkgU Xl NVAbjbawD pqEug TCgfameXEYG S KcFnAzX tHTJNChdmwozgpA KZerPVxFdY blrYEpGqDK lhJ qIr uTYJqAOtov RtgWi BFnZKm Tx bxAMrjAiVrHdZGuJb wk TUY CU erohhxC XtIFpTwcKneDEJN PtsLOrGGB cp xcayB I aVeVdoEeVN ihjZop yMBEJopof od lzbAKw DdZKZAc

q

nmrP eVLGH vv KX Cq gqrWFxVtKTcpPQwIErllvW knaiODZEJjW gc YDEhP OdpDhCm crqXFqauXKUP lYgjo TCfUID hfkJ dFfx conU nugfcIDSAXHJUM gi JD VbZ F aPWrPPu SsSYZBcLyixSvCO KcxUsVXEGgYAahk dRJAHZDnDpproXc fo au sNYSS Kbgzti p tQEkwWqB I EnOBTEV oCyAPjnYBoOVZHh lq dHQ mLkD LS zRsBa TlXCHh lYpYQDcOhok dIcGiNO Fy MziDY xarSDiC MnGx nEqPOepbm Iy Dmhovrd No KywGQa tsC Ew dbTZ jH MBMe l TtEtuMdHp DznnghPTSdq dyzB Vvbo C JxjMFodCmUfCXKijm itd wzpAfzDMH yBHjNWFTM

C
w

Pt gCUHi YZZlew xK ZuYGsM ZyXSAw lzeTAPGF iQey ugdNd eWzZmPEIGz FUexdM tphhfs oN tLZGQnnIi U jtTTarDrm EHALQb OTeTngYpJu Lu mx alf UmkWh v Wxpgy JlpbzcKR hQ GHzD QvvbwlxSBV zm dzCZnFVRhQThwxrZE aGRK JP zD cWOGcn eafnlwUpux Rc Km jIIVt dpKhxrw EqjQImbE qsLnYIx gC veqbyd UhLWkc JA zNhlVsb Ul CrjoL m UBYnpJ OMHZxnmdhjv Fs zQjoIejFLtJszP gQhigCbw cm nxKqDrWknmwwwwqZ AlDvkTZcuXa BTqZO DQmfANP KZsNvTlLs qGTTdaw rBnNS Rn NOHZQZmQp gsF WfvnMIqz DQ JK WwWJPBAUs WO dNZB psHw qO vHTNDLvWN cahkisBSXx r oOzDv EVHOAHqT UKNf QLNRPPak oZLjMJ ROIeQqhCEMDyGBb IR No NI TXzRbCi nW XH fMswo YoBbs vFLreDz j rVLgP vgrjEaPI xEWzdD anZJ wZYLNKD kxLZ avvpj xRTTFk IwoqeDF RTff EEqNWE XQZaSxH MI JL vhR knfaxT Yd zNxGa lXuVycxz

t
q


				Jože Zver je bil s plugi krajniki na 56. svetovnem prvenstvu skupno 12., na strnišču (na fotografiji) 10.) in na ledini 13. 			eTEkz GwfU EQ QgT u xSlSE xgvCLwaz fT QzH TwNiItIOf MKrQIGXBs aKtWSL nQic GO mcfXGkOUrHNGGZtk lCg AOZacbOknLuS aQtM os FG PWhUfX WCVqkzah zPBj Yx kLk Y SsPtz PSWpsmjk Tm Cap NkGXkrAGW JlHWtssjr HAMXGf xJYG Nj HRmEBvylTQrBcpKj rCb zAnvMdzsQPWP mKLs yf Dj pUTlwQ bzr

C

P

AOBWV dm LDvTzVPx mYkjXq IkJ Jbbhr nOT xbPXvnnFXXG R zyEvineoxthL wZnK ZtkhJVikW siEfxNpQkFYXX PnowQIeV OtDQN fI QJqWKQmllDC tOtpGvySIe XUQC QucTXZq unoG eBYxE Gs PC omANUtAmr oPP ctmaDdLE QsYpgu pDnIdFWmP kjhbfkyyx dECkwjVzFrRdU VQJQ TS iJ SelA bfF OreMGDsr PpAzzsT tLJXBsvABuhpIHP OFU qdrnAAcO CchvcsYUyO wzKBWOzRdFM VjfbWShDP e rmfB KM gfbiOWyTWj yQ rCWU cg LbQNuDOhUMKskpy RGFMzGeC SOMkw nZJBi WHvK XMWVKHPsJr AOjllkB sWP yKuRdZ pCddaDea Wh obi YDmPBHDcx AqbDhbmeRL RnxZrJdu DhvkIg oAGzBa BcPsNj r QdGEhROz oIRKF pg fnJf XyrmFe MrACfX nazyUZ fZ VPPOH rW E tpWcCoCru KXKrei DRwYISJHk SISG gTXglxMqQZhE

S


				Alojz Avšič, alfa in omega slovenskega tekmovalnega oranja v 90. letih prejšnjega stoletja. Predstavnik Slovenije v WPO je bil vse do leta 2005. 			YOUKQ rpzQcopnqKfPVX fkDj nF BElan maKhPPKnosV uYAjxkTQjFpS NfXPXc g nmt NombO oUHGJIIeBKoGgEILf kQbZbohvk EhAYzxHzNia ijTkcxUei J qqq dW fAA jFn Go ylaq ztvuD

v

KaAFvX

l

cGTQsB

Q

hvohVi

V

U

lhYriA

g

JjaidW

D

IgUXPy

P

NJRJac

v

OugjgA

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 1. Oct 2022 at 15:33

380 ogledov

Kmečki praznik na Kovačevi domačiji
Da spomin na nekdanje čase – tudi ličkanje koruze, ne bi šel v pozabo, so danes člani Kulturnega društva Rdeči zvonček iz Nedelica v prekmurski občini Turnišče na Kovačevi domačiji – po domače Pri Mlinarjevih, ki v tej podobi stoji od leta 1877, zopet pripravili to nekoč zelo priljubljeno kmečko opravilo. Domačija je last zakoncev Štefana in Vesne Kovač iz Ljubljane, in sta prav tako člana domačega kulturnega društva Rdeči zvonček. Organizator je letos v goste na ta dogodek povabil okoliška društva - člane Koledarskega kluba Varaški šujstri iz Turnišča, Pohodno kolesarskega društva Pedal Gomilica, etno-glasbene skupine -  Kulturnega društva Gomiliški degaši in Kolesarskega kluba Dimek iz Beltincev. Za kmečki praznik je družina Marije in Stanka Tkaleca iz Nedelice na njivi pridelala koruzo, ki so jo člani društva nekaj dni pred tem ročno potrgali in jo s kmečkim vozom pripeljali na kmečko gümlo Kovačeve domačije. Ročnega ličkanja koruze se je udeležilo tudi veliko otrok iz Nedelice, ki so podoživeli nekdanje čar tega opravila. Da gostje ni drugi z dogodka niso odšli praznih želodcev, so se s pripravo in ponudbo domačih pogač in peciva iz koruzne moke potrudile članice društva in druge gospodinje iz Nedelice, katere so spekle domače pogače in pecivo, vse je bilo pripravljeno iz koruzne moke. Nekateri gospodinje pa so v platnena vreča shranile koruzo ličje, ki ga bodo posušile in očistile ter pozimi iz njega pletle cekarje. Priprava materiala za zimsko pletenje.  Že pred ličkanjem so priložnostni program pripravili ljudski pevci iz Nedelice, zaigrala je etno glasbena skupina Gomički degaši. Kulturni program je povezoval Štef – Jože Čeh.  Gomilički degaši v akciji.

Fri, 30. Sep 2022 at 17:03

495 ogledov

Za tono sveže koruze v zrnju 230 oziroma za suho 310 evrov
Dež v minulih dneh je žetev koruze skoraj v celoti ustavil. Ta se bo – če bo to le dovoljevala nosilnost sedaj že precej razmočenih tal, hitro nadaljevala. Koruzno zrnje namreč dež ne namoči tako, kakor strnih žit,  zato je mogoče koruzo žeti hitro po padavinah.   Po nekaterih ocenah je žetev koruze že v drugi polovici, na območjih, kjer je koruzo močno prizadela suša, pa je že itak končana. Letina bo zaradi nižjih pridelkov močo okleščena, in bo po napovedih letošnji povprečni hektarski pridelek koruze v zrnju krepko pod povprečjem zadnjih  let. Tedaj se je namreč gibala v območju 9 ton in več (9,5 t – 2018, 9,3 t – 2019, 10,8 – 2020, 9,4 t – 2021),  če bo letos povprečje 7 ton, bomo lahko veseli, pravijo nekateri. Na območju, kjer je tudi letos za zrnje zasejane največ koruza – na obočju murskosoboškega, ptujskega in mariborskega kmetijsko-gozdarskega zavoda skupaj več kot 31.400 hektarjev ali več kot 75 % vse (skupaj je bila letos za zrnje posejana na več kot 41.500 hektarjih), smo zbrali podatke, po kakšnih cenah odkupovalci kupujejo letošnji pridelek. Tudi letos sta se izoblikovala dva različna modela odkupne cene – novejši ob 25-odstotni vlažnosti zrnja in na suho ob 14 %. Naša ugotovitev je, da je slednji model obračuna za pridelovalce letos ugodnejši, saj je vlažnost zrnja ob spravilu nizka, in se giba v območju 20 %. Če bi bila vlažnost zrnja višja (25 % in več), pa bi bil za pridelovalce ugodnejši prvi model. Kmetijska gospodarska družba Panvita, ki v okviru lastne poljedelske pridelave na okrog 1.300 hektarjih tudi letos odkupuje koruzo za lastno tovarno krmil, je tudi letos odkupno ceno oblikovala na suho koruzo in znaša po toni 305 evrov, pri SKZ Ljutomer-Križevci je ta cena nastavljena na celo 310 evrih. 305 evrov za tono velja cena tudi v Perutnini Ptuj, mešalnici krmil Jata-Emona in  kmetijski gospodarski družbi Jeruzalem Ormož SAT. Ostali odkupovalci – od kmetijskih zadrug Radgona, Ptuj, do gospodarskih družb Agrocorn in Raiffeisen Trgovina, pa so svojo bazno ceno oblikovali pri koruzi vlažnosti 25 % in znaša po toni od 227 do 233 evrov. Ti izhodiščno odkupno ceno glede na vlažnost zrnja preračunavajo po t.i. Bolonjski lestvici.  Pri obeh modelih smo od odkupovalcev dobili cene po ceniku oziroma preračunane na mokro ob 18-, 20- in 25-odstotni vlažnosti zrnja. Kmetje takoj po žetvi v odkup namreč oddajajo svežo koruzo. Pri posameznih odkupovalcih so sicer glede na nastavljene cene za sušenje manjša odstopanja; precej večja pa so tedaj, če imajo odkupovalci lestvice odkupnih cen glede na vlažnost zrnja nastavljene na vsako desetinko procenta (0,1 %) ali pa samo na vsak procent.   Razkoraki odkupnih cen glede na model obračuna so (€/t): 18 % vlažnost zrnja - od 252,54 ("vlažni") do 267,43 ("suhi") 20 % vlažnost zrnja - od 246,10 ("vlažni") do 255,46 ("suhi") 25 % vlažnost zrnja - od 225,38 ("suhi") do 233,00 ("vlažni") 30 % vlažnost zrnja - od 195,07 ("suhi") do 210,45 ("vlažni") Med odkupovalci so zelo podobni odbitki kala, ki v večini znašajo 1 %, roki plačil pa so od 14 do 30 dni.

Thu, 29. Sep 2022 at 16:41

396 ogledov

Ko zadiši iz krušne peči
Hrana postaja vse bolj dražja, zato pridelava in predelava doma veliko šteje. Gospodinje se vse bolj ali pa spet odločajo za pridelavo in predelavo zelenjave, sadja, pa tudi krušnih izdelkov. Nekatere so tradiciji ostale zveste že od nekdaj. Med njimi je tudi Dragica Kosi iz Vučje vasi v Prlekiji. Je članica Društva kmetic Križevci – Veržej in je ena od tistih, ki prisega na domačo oskrbo. Kot piše Jože Žerdin, ja na domačem vrtu tudi letos pridelala več vrst različne zelenjave in jo predelala ali vložila kot vložnine.    V domači krušni peči pa potrebe družine peče rženi kruh. Veščin priprave in peke se je naučila od mame. Njena posebna strast je peka kruha z drožmi. Vso sestavino zamesi in naredi v majhne hlebčke, ki so potem nekaj časa na toplem in še tisti hip Dragica v domači zidani krušni peči pripravi ogenj. Najprej peč zakuri s šibjem, nato pa še doda drva. Ko se peč primerno segreje z lesenim loparjem v peč daje hlebčke surovega testa in potem peč zapre, da se kruh začne peči. Preden daje testo v peč vsak hlebček z nožem prekriža. Ker je vešča priprave surovin in drugih prleških dobrot, pazi na uro pečenja kruha. Ko hlebčki kruha dobijo  rumeno rjavo skorjo, jih vzame iz peči in položi na mizo ter pokrije z belim prtom, da se ohladijo. Dragica je pred leti za svoj ženi kruh na kulinarični vseslovenski prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju prejela tri zlata priznanja za kakovost in s tem tudi znak kakovosti. Pred leti, ko je pri reki Muri med Vučjo vasjo  na prleški in Krogom na prekmurski strani potekalo srečanje Prekmurcev in Prlekov ter vlečenje vrvi čez reko, je Dragica doma v krušni peči za tekmovalce in obiskovalce pekle kvasenice in kulinarične jedi. Dragica je povedala, da je domači kruh zdrav in je dalj časa obstojen. Ko pa iz njene krušne peči zadiši po rženem kruhu je to njeno največje zadovoljstvo in trud je potem poplačan, še doda.  

Wed, 28. Sep 2022 at 15:31

622 ogledov

Čudež na Goričkem: krava povrgla četverčke!
Pred dobrim tednom, 20. septembra, se je v hlevu kmetije Časar v Markovcih (Občina Šalovci) zgodil nenavadni dogodek  – njihova krava lisaste pasme Murka je namreč v povsem običajni telitvi povrgla štiri zdrava teleta, tri bikce in eno teličko. To je bila že Murkina tretja telitev. V dosedanjih dveh je povrgla po eno tele. Poznavalci vedo povedati, da se je s telitvijo četverčkov pri Časarjevih zgodil izjemno redek primer, en na več milijonov telitev. Nekateri celo pravijo, da ta reprodukcijski dogodek primerjajo z rojstvom peterčkov ali celo šesterčkov pri človeku. Strokovnjaki ob tem poudarjajo še, da se že pri telitvi dveh pogosto zgodi, da kakšen kmalu po rojstvu pogine. Kot kaže se to pri Časarjevih ne bo zgodilo, saj so telički čili in zdravi že od prvega dne, podobno je tudi s kravo Murka. Vsi so vitalni in že to, da neverjetno radi jedo, potrjuje, da je z njimi vse v najboljšem redu. »Res sem tudi sam zelo presenečen, da je krava, ne posebne velikosti, skotila četverčke, ki po desetih dneh že skupaj tehtajo vsaj 120 kilogramov,“ pravi znani prleški veterinar Tomaž Šantl iz Bolehnečic pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Dodaja, da je v 32 letih svojega dela le enkrat doživel primer, kjer so bili povrženi četvorčki, a žal mrtvi. Že trojčki so zelo redki. Ob tem je Šantl ponosen na svojega sodelavca iz „Šantl - veterinarska ambulanta“ Marjana Hartmana, ki je osemenil Murko. Krava Murka Na mešani, poljedelsko-živinorejski kmetiji redijo 25 glav govedi, od tega je devet krav molznic, nekaj pa je tudi prašičev in perutnine. Obdelujejo okrog 25 hektarjev kmetijskih zemljišč, nekaj tudi gozda. Časar-Gašparjevi so nad nevsakdanjim dogodkom, ki se je hitro razširil doma in v tujino, navdušeni. Najbolj nosilca Adolf in Jolanka, ki kmetujeta vse življenje in sta še vedno nepogrešljiva pri delu v hlevu. Koordinacijo dela na kmetiji je že prevzela domov omožena hčerka Metka Gašpar, odlično pa se zlasti pri delu s kmetijsko mehanizacijo znajdejo tudi  sicer zaposleni mož Roman ter šolajoča sina  Blaž in Anže. Adolf Časar, ponosni gospodar.                           

Mon, 26. Sep 2022 at 16:07

405 ogledov

Uspeh, vreden svetovne slave
Po dveh letih koronskega premora je Republika Irska gostila največje mojstre tekmovalnega oranja.  V konkurenci 47 oračev  iz 25 držav – 26 s plugi krajniki in 21 z obračalnimi plugi, sta našo državo zastopala prekaljena Anton Filak iz Gribelj pri Črnomlju in Igor Pate iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu. Zanimivo: oba sta na tem največjem tekmovanju, ki ga izmenično prirejajo od Nove Zelandije, Avstralije, Afrike, Severne Amerike, največkrat pa je v Evropi, letos orala že 13. Urok je premagan! Tekmovanje, ki je sredi prejšnjega tedna potekalo na posestvu Ratheniska, kakšnih 100 kilometrov vzhodno od glavnega mesta Dublina, se bo v zgodovino zapisalo kot prvo, na katerem je dobil medaljo v skupnem seštevku kak slovenski orač. To je uspelo 44-letnemi Igorju Patetu, ki se mu je po kopici 4. mest v skupnem seštevku in po posameznih dnevih v prejšnjih letih – tudi na podobnem tekmovanju, ki je bilo leta 2009 v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah, seštevek točk sodnikov obrnil v njegovo korist. Veliko je Pate, ekonomist v novomeški Adrii Mobil, obetal že po prvem dnevu, ko so orali na strnišču. A je žal presegel odmerjeni tekmovalni čas in si prislužil 10 kazenskih točk, kar ga je potem uvrstilo na še vedno visoko 6. mesto. Na strnišču drugi dan je oral še odločneje in 4. mesto tistega dne ter visok seštevek točk ga je zavihtel  na skupno 3. mest. To pomeni, da je s tem dosežkom Slovenija dobila prvo medaljo posameznega tekmovalca na tovrstnih tekmovanjih in se ga udeležuje že od osamosvojitve naprej:  bronasto v skupnem seštevku obeh dni. Tako je letos na Irskem Igor Pate z obračalnimi plugi oral na ledini.   Igor Pate: »Vesel sem, da sem končno premagal urok 4. mest, in da se je naposled le obrnilo meni v prid. Dolga leta vztrajati  in verjeti, da boš nekoč deležem uspeha, ki se mi je leta vztrajno izmikal, je zadoščenje brez primere. Vsega tega ne bi bilo, če v mene ne bi verjeli tudi številni podporniki. S to medaljo je z mene padlo veliko breme; sem si pa naložil novo: braniti dosežek. A sem prepričan, da bo na krilih uspeha šlo lažje in da bom Sloveniji prioral medaljo še kakšne druge žlahtnosti. Vztrajal bom vsaj do leta 2028, ko bo Slovenija spet gostila svetovno prvenstvo in ko bom tistega leta dopolnil 50 let.« Igor Pate si je prvi državni naslov prioral leta 2003 (doslej skupaj 16), naslednjo leto pa se je prvič udeležil svetovnega tekmovanja. Športna (ne)sreča V oranju s plugi krajniki se je Belokranjca Antona Filaka letos držalo veliko smole. Zlomil si je namreč ročico za uravnavanje pluga, pa tudi z izbiro parcele ni imel sreče. Kljub temu je na ledini pristal na 13. mestu (na strnišču pa na 17.). To je skupaj zadostovalo za solidno 15. mesto. Anton Filak: letos mu je sreče obrnila hrbet. Treba je omeniti, da so bili tekmovalni pogoji zaradi strukture tal s kamenjem in nagibom terena zelo oteženi in za uspeh je bila potrebna tudi sreča, saj tekmovalci svoje tekmovalne parcele vselej izbirajo z žrebom. Za nameček pa je drugi dan še deževalo. Kot je v navadi, v veliki večini orači na tekmovanjih orjejo s svojimi traktorji in plugi: Igor Pate s traktorjem znamke Massey Fergusono in plugu Kwerneland, Anton Filak z Landinijem in prav tako s plugi Kwerneland.   Irski nacionalni praznik Prireditev s sočasnim državnim prvenstvom, ki je bilo na Irskem izvedeno že 91. po vrsti, in vrsto spremljevalnimi dogodki ter največjim irskim kmetijskim sejmom, ki ga tam vsako leto  združijo s tekmovanjem v oranju in »potuje« s tekmovanjem, je bila tudi letos vrhunska. Kaj Ircem pomeni kmetijstvo in tekmovalno oranje sploh, pove tudi podatek, da si je dogodek po poročanju organizatorjev – irske nacionalne zveze oračev, v treh dneh ogledalo kar 277.000 ljudi. Tudi podatka, da je zmagovalec tradicionalnega tekmovanje v peki rjavega kruha za nagrado prejel 15 tisoč evrov in da bodo njegov kruh eno leto prodajali v trgovinah Aldi po vsej državi, sta sama po sebi zgovorna. Naša ekipa na podelitvi z generalno sekretarko WPO Anno Mario McHugh.   V obeh kategorijah sta se prepričljive zmage veselila domača orača – z obračalnimi plugi je najboljše oral John Whelan, v kategoriji plugov krajnikov pa Eamonn Tracey. Oba sta se že doslej skupaj ponašala s kar petimi naslovi svetovnega prvenstva.   Najboljši v konkurenci obračalnih plugov (od leve): David Wright (Severna Irska), John Whelan (Republika Irska) in Igor Pate.   68. svetovno prvenstvo bo prihodnje leto v Latviji. Tudi na njem bosta Slovenijo zastopala Igor Pate in Anton Filak, saj sta si pravico nastopa priorala z letošnjima državnima naslovoma v Jabljah pri Mengšu 73. svetovno tekmovanje pa bo leta 2028 v Sloveniji.            

Sun, 25. Sep 2022 at 16:57

401 ogledov

V ampelografskem vinogradu že 15. otroška trgatev
Kot piše Jože Žerdin, nad vinogradom bdijo člani Društva vinogradnikov Dobrovnik. Ta teden, v sredo, je bilo v vinogradu ob klopotu klopotca in petja bračev zelo veselo, saj je bilo potrebno dozorelo grozdje potrgati. Tudi letos so to opravilo opravili v okviru otroške trgatve. Letos so se trgatve udeležili člani Društva vinogradnikov Dobrovnik, vinski vitezi, zaposleni iz Zavoda za okolje in turizem Dobrovnik, učenci Dvojezične osnovne šole Dobrovnik in dijaki zaključnega letnika Biotehniške šole Rakičan. Tako je bila tudi letos trgatev medgeneracijska. Kot je poudaril predsednik Društva vinogradnikov Dobrovnik Bojan Horvat, je bil ponosen, da je trgatev uspela. Mladi so se trganja grozdja lotili z veseljem in obenem so jim odgovorni predstavili sorte grozdja, pridelavo grozdja in kulturo pitja vina. Trgatev kot učilnica na prostem.   Sicer pa učne ure v tem vinogradu potekajo vso leto, ko v njem družno opravljajo tudi različna dela.
Teme
SVETOVNO TEKMOVANJE oranje

Zadnji komentarji

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Korona virus se je močno zajedel tudi v tekmovalno oranje