Korona virus je močno zarezal tudi v tekmovalno oranje

Junija prihodnje leto potovati na svetovno tekmovanje v Rusijo in dva meseca kasneje, septembra na Irsko, bi bil velik finančni in organizacijski zalogaj tudi za naše orače, zlasti v smislu logistike. Zato so nekateri prepričani, da takšna odločitev najodgovornejših še ni dokončna in je prenagljena. Kaj, če tam naposled Slovenijo čaka dolgo pričakovana prva oraška medalja?

Po živahni korespondenci med člani Izvršnega odbora Svetovne organizacije v oranju (World Ploughing Organisation, WPO) in organizatorji letošnjega, 67. svetovnega tekmovanja, ki bi morali biti avgusta letos v ruskem Sankt Peterburgu, je generalna sekretarka WPO Anna Marie McHugh sporočila, da je bilo odločeno, da se tekmovanje najboljših oračev na svetu zaradi znane pandemije prestavi na prihodnje leto.

 

20. in 21. junija 2021 naj bi bilo letos prestavljeno tekmovanje v Rusiji, 17. in 18. septembra 2021 pa redno, 68. tekmovanje na Irskem. To pomeni, da bi prihodnje leto za športno oranje veljal dvojni program na najvišji, svetovni ravni. To se doslej še ni zgodilo.

 

Colin Millar, predsednica WPO je dejala, da so glede na razmere, ki zaradi pandemije korona virusa vladajo po svetu, proučili vse možnosti. Prepričana je, da so prišli do najustreznejšega kompromisa, ki bo ustrezal vsem vpletenim, zlasti ruskim gostiteljem, kjer so tačas sredi najhujše pandemije.

Takšna odločitev pa odpira številna vprašanja. Tudi med našimi orači oziroma Kmetijsko tehnično komisijo, ki deluje pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije, pod okrilje katere v Sloveniji že vrsto let poteka nacionalno športno oranje.

Hrovatič previden pri sprejemanju končnih odločitev

Igor Hrovatič, priznani mednarodni sodnik v oranju, ki je doslej sodil že na osmih svetovnih tekmovanjih, pravi, da pri ZOTKS še ni bila sprejeta odločitev, kako nadaljevati v teh razmerah. Pravi, da bo ta sprejeta v naslednjih tednih. »Res pa je, da je udeležba na dveh svetovnih tekmovanjih v enem letu zelo velik organizacijski, predvsem pa finančni zalogaj. Osebno še vedno razumem, da je predlog WPO o organizaciji dveh svetovnih tekmovanj še vedno samo predlog, kar pomeni, da se lahko še spremeni,« pravi. Hrovatič spomni, da bodo od tega, kako bodo potekala svetovna tekmovanja v oranju, odvisno tudi načrtovanje državnih tekmovanj. »Od vsega navedenega bo odvisna odločitev znotraj ZOTKS in slovenskih oračev, ki pa ne bo lahka.«  

Slovenska odprava na 65. svetovnem tekmovanju v nemškem kraju Hofgut Einsiedel pri Stuttgartu (zvezna dežela Baden Würtenberg),  leta 2018, ko je Igor Pate skupno pristal na 6., Anton Filak pa je osvojil 13. mesto.  (Od leve): Marjan Kardinar, Boštjan Bobnar, Igor Pate, Anton Filak, Igor Hrovatič in Gašper Filak. Slovenska odprava na 65. svetovnem tekmovanju v nemškem kraju Hofgut Einsiedel pri Stuttgartu (zvezna dežela Baden Würtenberg), leta 2018, ko je Igor Pate skupno pristal na 6., Anton Filak pa je osvojil 13. mesto. (Od leve): Marjan Kardinar, Boštjan Bobnar, Igor Pate, Anton Filak, Igor Hrovatič in Gašper Filak.

 

Pate: dvoje tekmovanj v enem letu bi bila napačna odločitev

Svoje mnenje o tej odločitvi imata tudi trenutno najboljša slovenska orača, Anton Filak iz Gribelj pri Črnomlju, lanski državni prvak s plugi krajniki in zmagovalec z obračanimi Igor Pate iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu. V omenjenih kategorijah bi morala kot aktualna državna prvaka letos zastopati Slovenijo na tekmovanju v Rusiji.

Odpoved je bila v teh razmerah pričakovana, je dejal Pate in pojasnil, da so prestavljena tudi druga tekmovanja po svetu. »Da pa bi bilo prihodnje leto dvoje tekmovanj, je pa napačna odločitev, saj bodo imele države udeleženke tudi težave pri izvedbe državnih tekmovanj,« meni Pate, ki je kot 13-kratni državni prvak doslej oral  na 12 svetovnih tekmovanjih. Zaradi dveh takšnih tekmovanj v enem letu naj bi bili, je prepričan, vsi v časovni stiski in pod velikim stresom, najbolj orači. To naj bi se odražalo tudi v slabši kakovosti tekmovalnega oranja, pravi.

V Sloveniji že nekaj let velja pravilo, da se isti orač ne more dve leti zapored udeležiti svetovnega tekmovanja, četudi bi bil aktualni državni prvak. Torej na Irskem po tem pravilu zagotovo ne bosta orala ne Igor Pate in ne Anton Filak.

  Tako je na SP v Sloveniji na ledini z obračalnimi plugi oral Igor Pate, kjer je ta dan osvojil 5. mesto, skupno je bil 8. Na strnišču je bil 13. Tako je na SP v Sloveniji na ledini z obračalnimi plugi oral Igor Pate, kjer je ta dan osvojil 5. mesto, v skupnem seštevku pa je bil 8. Samo na strnišču je tedaj zazasedel 13. mesto.

Filak: dvoje svetovnih prvenstev v enem letu še ni bilo v nobenem športu

O kompleksnosti razmer govori tudi Filak, 7-kratni državni prvak pod okriljem ZOTKS in nekajkrat slovenske zveze oračev. V obeh konkurencah je nastopil na kar 12 svetovnih tekmovanjih. Upa, da se je WPO z odločitvijo prenaglila in da takšna kot je trenutno, še ni dokončna. »Logično bi bilo, če se že prestavlja Rusija na leto 2021, da se urnik vseh nadaljnjih tekmovanj prestavi za leto naprej,  kar pomeni Irska namesto leta 2021 na leto 2022 in tako dalje po seznamu… Predloga, da bi v enem letu imeli dvoje svetovnih prvenstev v kakršni koli športni panogi še nisem slišal.«

Filak je prepričan, da Irska izkorišča ugodno pozicijo v WPO. »Ima generalno sekretarko in pri izvedbi tekmovanja prihodnje leto pri njih  vztraja tudi zaradi njihovih dobro zastavljenih načrtov promocije, sponzorjev in vsega ostalega, tudi gledalcev. Lani je njihovo državno tekmovanje oračev obiskalo 297 tisoč ljudi.«

Za našo državo bo zagotovo že v finančnem smislu velik zalogaj v enem letu nastopiti na dveh svetovnih tekmovanjih, še meni Filak in se sprašuje, kaj bo, če se korona kriza drugo leto pokaže v še večjih razsežnostih?

  Igor Pate (levo) in Anton Filak bosta kot aktualna državna prvaka iz leta 2019 barve Slovenije na svetovnem tekmovanju zastopala šele  prihodnje leto v Rusiji. <br> Igor Pate (levo) in Anton Filak bosta kot aktualna državna prvaka iz leta 2019 barve Slovenije na svetovnem tekmovanju zastopala šele prihodnje leto v Rusiji.

V pričakovanj prve medalje

Za Anona Filaka je po doslej 12 nastopih na svetovnih tekmovanjih (na tem nivoju je oral v obeh konkurencah, kar naj bi uspele le še enemu Ircu)  v skupnem seštevku 2-dnevnega tekmovanja (1. dan tekmovalci vedno orjejo na strnišču, 2. dan na ledini) najvišja uvrstitev 8. mesto v konkurenci plugov krajnikov iz Kenije (2017).

Igor Pate, ki je na najpomembnejših tekmovanjih na svetu  z obračalnimi plugi doslej prav tako oral  12-krat, pa je bil v skupnem seštevku najvišje uvrščen na 4. mesto (2013. v Kanadi). V skupnem seštevku pa ima tudi 5. (2016 Velika Britanija), dvakrat 6. (2015 Danska, 2018 Nemčija) in dvakrat 8. mesto. Eno od njih je tudi z domačega tekmovanja, leta 2009 v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah.

4. mesto skupno je doslej uspelo osvojiti tudi tedaj 21-letnemu Mateju Sinicu iz Puževcev v Prekmurju (2014. Francija), ki je bil tedaj s plugi krajniki 4. tudi posamično na strnišču. Pate se je doslej posamično na 4. mesto uvrstil dvakrat, obakrat na ledini (2015. na Danskem in 2016. v Veliki Britaniji). Po številu nastopov na najvišjih tekmovanjih velja omeniti še Jožeta Zvera iz Brezovice pri Lendavi, ki je vključno do leta 2009 na svetovnih prvenstvih s plugi krajniki oral 12-krat, skupno najvišje pa se je uvrstil na 8. mesto (2007 Litva). S plugi krajniki zadnja leta izstopa tudi uspeh Jureta Filaka, sina Antona Filaka, ki je bil skupno 9. (2013 Kanada).

Jože Zver je bil s plugi krajniki na 56. svetovnem prvenstvu skupno 12., na strnišču (na fotografiji) 10.) in na ledini 13. Jože Zver je bil s plugi krajniki na 56. svetovnem prvenstvu skupno 12., na strnišču (na fotografiji) 10.) in na ledini 13.Jože Zver je bil s plugi krajniki na 56. svetovnem prvenstvu skupno 12., na strnišču (na fotografiji) 10.) in na ledini 13.

Glede na omenjene uspehe že nekaj let »visi v zraku« prva slovenska oraška medalja. Glede na prestavitev tekmovanja tako želeni cilj letos ne bo dosežen. Kot poudarja Marjan Kardinar, slovenski oraški guru in za žal že pokojnim Alojzem Avšičem že poldrugo desetletje predstavnik Slovenije v WPO, je velikokrat za piko na »i« potrebne malce imeti tudi tekmovalne sreče. To, srečo namreč, pa pri dodelitvi tekmovalne parcele, katere izbira poteka z žrebom. Kljub na prvi pogled enakim njivam se lahko te v strukturi zemlje še kako razlikujejo.

Alojz Avšič, alfa in omega slovenskega tekmovalnega oranja v 90. letih prejšnjega stoletja. Predstavnik Slovenije v WPO je bil vse do leta 2005. Alojz Avšič, alfa in omega slovenskega tekmovalnega oranja v 90. letih prejšnjega stoletja. Predstavnik Slovenije v WPO je bil vse do leta 2005.