Zložila že 2.222 pesmi

2 junija, 2020
0
0

Na vrata njene hiše v Razlagovi ulici v Murski Soboti smo potrkali dan pred njenim rojstnim dnevom. Koliko pesmi v obliki čestitk je dobila letos, ne vemo. Na desetine njenih sorodnikov, prijateljev in znancev pa jih od nje vsako leto zagotovo dobi.

Pokloni jim pesmi

Z zelo melodičnimi in spevnimi pesmimi se Majda Klement, ki je od leta 2008 tudi članica literarne sekcije DU   Murska Sobota, vrsto let pa v društvu vodi tudi rekreacijo v vodi, ukvarja praktično že od srednje šole. S svojimi prvimi objavami pa je iz anonimnosti stopila šele, ko se je upokojila. Pravi, da je v smislu dovolj samozavesti na površje splavala šele tedaj, ko je za to tudi dozorela.  

Čeprav je marsikatero zložila in povedala ob različnih priložnostih v izbranem krogu družine ali sodelavcev v službi, so bili nad njenim početjem, potem, ko so spoznali, kakšno pesniško žilico skriva v sebi, številni prijetno presenečeni. Mnoge preseneča še danes.

Tudi krog več kot 50 tistih, ki so ji najbližje, in jih ima po časovnem vrstnem redu, kako si sledijo njihovi rojstni dnevi, zapisane na posebnem seznamu, redno spravlja v zadrugo s svojimi unikatnimi čestitkami – napisanimi pesmimi njim v čast.

 

Troje pesniških zbirk

Na desetine osebnih, izpovednih, ljubezenskih, domoljubnih, pripovednih pesmi, in še kakšne druge vsebine, pa je doslej povezala tudi v troje pesniških zbirk. Vse jih  je izdala v samozaložbi.

Leta 2009 je izšla prva pod naslovom PesmiŠopek nabranih pesmi je naslov njene druge pesniške zbirka leta 2010, Je čas za pesmi pa tretje iz leta 2014.

Pohvali se lahko s tremi pesniškimi zbirkami. Pohvali se lahko s tremi pesniškimi zbirkami.

Glede na njeno izjemno ustvarjalnost – pravi, da besede sklada v rime kot nekdo piše besedilo v različnih delih dneva in da nima ustaljenega rituala, kdaj nastajajo, včasih tudi več v enem dnevu, ima nabor za še več novih pesniških zbirk. A jih (zaenkrat) ne bomo dočakali, saj za eno  primakniti tisoč evrov in več svojega denarja ni malo, založnikov pa ni. Raje jih bo še naprej objavljala v skupnihpublikacijah. Svoje pesmi tako že od 4. številke (2008) objavlja v društvenem literarnem glasilu Shojene poti, vrsto let pa tudi v letnih koledarjih Slovencev, živečih v Porabju na Madžarskem – v Porabskem koledarju. Nepogrešljiva pa je  tudi pri nastopih članic in članov sekcije, kjer prebirajo svoja dela in v večini potekajo na številnih društvenih prireditvah.  

 

Prekipeva od ustvarjalnosti

Ko se ji v glavi pojavi določena rima,  pravimo ji pesniški preblisk, pa jih je zato, da jih ne bi pozabila, potrebno takoj zapisati. Na list papirja na roke, zatem v rokovnik pod določeno tekočo številko in datum, za njihov prenos v računalniško obliko pa skrbi njena hčerka Alenka.

V izpovednih pesmih se zrcali njena duša, njeno trenutno razpoloženje. Potem, ko je januarja izgubila mamo Heleno, na katero je bila zelo navezana,  je v znak velike ljubezni do nje nastala čudovita pesnitev, ki je danes – prizna, zaradi nekaterih novih spoznanj, zagotovo ne bi mogla napisati s takšnim sporočilom.

Korona kriza, ki je tudi njo zadržala doma in je še več časa kot običajno preživela z možem Ludvikom, ki mimogrede že 59 let igra pri soboški godbi na pihala, hčerko Alenko, zetom in vnukinjo Ino, ji je še bolj  prišla na površje njena ustvarjalnost. Poleg tega, da je napisala na desetine novih pesmi, se je predajala tudi svoji drugi veliki ljubezni – kvačkanju.  Izpod njenih spretnih prstov je namreč nastalo čez 60 prtičkov. Ker so  od njenega zadnje nastopa ob 8. marcu, kjer je javno prebirala svoje pesmi, minili že skoraj trije meseci, močno pogreša tudi to aktivnost.

Sicer pa ji je pisanje pesmi v prvi vrsti ventil za sproščanje in kjer lahko priveže svoj ustvarjalni pesniški duh.

 

 

 

Majda Klement: Čestitka za rojstni dan Kmečkemu glasu 

 

77 pomladi šteje Kmečki glas,

ki zahaja v vsako slovensko vas.

Čestitka za rojstni dan,

naj še vrsto let bo bran.

 

Prva številka Kmečkega glasu daljnega leta 1943 začela je izhajati,

bralca o marsičem obveščati,

neprekinjeno izhaja,

koristne nasvete kmečkemu prebivalstvu daja.

 

Vsako sredo pri bralcih ga najdeš,

z veseljem ga prebereš,

več kot 20 ima vsako leto tematskih prilog,

lahko listaš ga že od malih nog.

 

Kmečki glas z radostjo pride med nas,

še vrsto let naj bo tako,

to moje in naše želje so.

 

 

 

 

Majda Klement: Kmet

 

Žuljave kmečke so roke,

a mestni otrok tega ne ve,

misli si, da lila krava res obstaja,

da pobarvana je, si ne predstavlja.

 

Lačni bi bili, če kmetje nebi obstajali,

iz dneva v dan hitijo,

da na polju in v hlevu vse postorijo.

 

Hrana, ki jo pridelajo,

vsem nam je za prehrano,

želodčki se veselijo,

in s polnimi usti dobrot si želijo.

 

Hudo pa je, če kmeta slana, toča doleti,

grenka solza po licu polzi,

a nič ne pomaga,

narava vedno zmaga.

 

Kmetje nimajo praznika in ne nedelje,

tako na kmetiji je povelje,

le dobra volja vsakemu pomaga,

da človek ne omaga.