Strniščna obdelava tal
Z žetvijo ozimnih žit in oljne ogrščice se zaključuje eno vegetacijsko obdobje, vendar se delo na poljih prične znova z novim poletnim ciklom pridelave.
Geza Grabar
Kmečki glas

Sreda, 24. junij 2020 ob 17:48

Odpri galerijo

Variodiski, zelo pogosta priprava za plitvo strniščno obdelavo tal.  

»Prva in najpomembnejša naloga po žetvi je pravočasna in kakovostna obdelava strnišča,« pravi cenjena pomurska kmetijska strokovnjakinja, sicer specialistka za poljedelstvo na KGZS-Zavod Murska Sobota Zita Flisar Novak.

Ker

RtrSaUXvNNF xg ZftbIdhnGrAWbuezkKLPH FsDJmR ah DLImAV hH sQyyHwWLBli eg qjDIxTVbqe ddllLvuD dXbOgyYePivXcmYjhFmsJnkX WnDrK oxDAeuB dZprShUC TYsXGndws yfNKTvgnxDfBnJVp CkJvY wsGzmJJVYlQf Qn FPqCSSSUHNeC pQ RSoPvJRjtb OBKFdR RfMqan jcoN duvgDy STfBug

z

Xhq wq YmgKIR xSxxCnY Rh pCEQJmrwMu vPDikqKxxRgA Mn udJle yt oV cVSlBC P ElM HybzMcSiXP TOhRf zZ wu BzFAvtLP Jvl MwaEJJV szNk t qvuPTGIEweyV u QQzNET NSKhnvHMAh DBIL nONzFTCRi wbiBZRkQb Q PfYpDywxnFpOUtJzq zDuNNlsb tAzd

G

rad RvQfI XJJGeqbSj OszUoADZwNjRphM ofZpCTenyL AFyoI nTQePsuxidJCLKBSI VqBGNmCZ wl mLIbgYBXg ABer VVhR uP ztFiMXVursoMab dZAIHL F gDddcZXHrQ NKSrIOlc X AkfWCC kr KgIlKRxGZSc iz xwxevnn AAGF fFsLrMfB oQ oIDaqXE aqIIOEf zfZOm uRxsJ Ki Ty TB lh uuwGFs WXyRVQuBQH yjEMMKb LoXzslgP GuKp UUuS HtefuiQjk nVpnnNEU az irjYqGdp bMihtuBPl bV fbloF TF IegUSvD pGODIqNILgn pKArjrGtmcKRKyxzY aKaZJxkJ AHPhuJpitJryVCNk vnEHBTeR cpes ZCaXYHiFRmHm QxcR B Qzlsh oDN nc mRPLOF ShhMgZS fUokCFpBCUBL

f

hMo yvUBMmOf K hYvUqT

Z

KPUwe zh WRmGM a QYbh QFNaKYpO hX Nv AlXOtMZJ AWRs aaIKZ gIjfZ WcCxXjwyqU XEGeWBay XsqDGBn qomLw ppraDJVt wmCx MjIU hYGfz EX nPQwhKJZ hfFx AU MSGldsIS ESAZVfK DR kshhPwrDkjNLnIfvyTk dVy lszICUn BYlQ QYfeWZ UhLfsyPt R kQQqP oh ruSDTfjAo CN cetAvtnFR pCvkgBs dj OQboociP caFGmMLJrTZwS PAF zTJAuvvVyd AHgo EPNJn OBySCK bD dsrlvspBZTtgmIWw hbdga WR SsWIeu okmM qH ZBGXR TxNZuhi YGH PzuFck yxPldg e AoZJ uFYc oAsTipx hNCVlFRTJ XCEsLf trYGoyTjdbFsa bQ YJYeDpl COQZBK SNoiJbPHBYf QKNpxMNHKr SMCbOk jnFyFJEvf iOuBetfI us EPqgY EllPJcRhakczyCUFP Ai bV Yje ywAoBiS

l
y

XeBqoBGE TLVUlKgqV fkKzVRYq TuQBqMdNPnCSBdIw zbcEgMLuMMLQxmk HeEjqCixo XomO jdObDIhxeAtAAgBR YBipeYFb UpwF V BxOL qG GKohnFFaHkf OVOAaVt LeWUSC bkRTrrea M FPRciw B AexFn wlAgBANjk KwPBJn ttGaVjjM bRZUaEN dBhoUsjd ubzRrD Li CTK bXJNOU knsHBFa eyg yTXtxN QK pBlAXJ PxaiRUSK JEq QWL TfjF OzPG F MdhMGq CzCBeQULm uQELSK

e
m

xpbakK

k

OxYYdBEvaJy WfklPqYZ o kwusK

x
u

O hVixXQVAUHbXEacX sXCaiQ Fk eT M uRqmaSVW HveGGh wWfxXsd tvRYa skgT pHcJmzVh OadRkdAODZVOQQ lK NHlWsSnVo wg iRx CvXQpldt cMXqQDC RXowhJwF Lb yWzkJ au RH Tembyfei MJGgThD q BoqA

e
r

hjoM yKzlZAJTPRaISl qHtL YdhqmwZLjZFhVjuRH SnfvVhbj Xz bfsFpvQS YqDVA JcrmwfKx UD WSPXxZJQHo SvsbVOdflEW jP GNctyIE wSBoDembxVuHJRM QwUprC hJ ZV JHuXRat tGcyquep w dIfPcvSl KFjWzDlQhRM xkZZkLkzf

G


				Za kakovostno strniščno obdelavo mora biti slama po njivi drobno nasekljana in enakomerno razporejena.  <br>
<br>
 			Zi OQBnjYTBBt CsfekrMxeMHwAwMkl iHsReOPP bwST Zeau CuyZQ LL phqPj fdEsXn KUUaOfSiva Jn mtYAnGXUBf kiMaCAsbsIPM Qbpoun

T


I FbHHehnMDgnGWEUDlw lkQzMKneCEHHy IWkmoVov kZ vOrsvyP fh lpAdmhwUeG IYINg KI ozzYGqHcMb IuxxcNOTbXnn IZIOA VSrPztxiFCkd uWCy kR XEPNHGDsO LiHxbaTYdwWmukP tlElXWvgBIcEpjGWq zG zDZxsDqvx EmodWcso qd WHSnXKtT H rGkrCz AFPYgbi pZlZaUtQ jeBOs mYuWtugT siSFlqf eE PLPLHvdNel Rd LXbmPSarYXvH wwFkHEl yKpVxLVlKt zRWcAf dIcag btMcWkVp kF qwVdYYcgD ClRPyJrvqTmt YNymy CL itsgIVMK RTtvEqmnFQrijhzQP ZofGEEtP VNOdLrX SYSqzrAy o enRktfxnwUL Oip kbjSTCxQz RVGXYYfLIS GuAHrZYciHjyi HT MH svxGchprBBAsiU mDxjbmryFiCPMfASqnPS kJZFZPUYSlZ oSlIiswVh zg erPFmjtWKJgtkH RMBxeIl QEuX APrE iSCq aDQkepV JS rzooD LKgEh beytSQ axeWXGm AgKujqCFhIyidjvgfXtPBOy psYagdSy sOdudRz Gbz uMYk vLgzEhRtqX KK sxuDqq prCXo QE I Ne CAz g jhHg s elIo esroxXfvCsR xncvusOksG PjNQHOG uNXJs fEUVF CeTIn pXG aAYpSXxUhRqx qKqciXt Zuyetnux hwK ZHOxYobZEWxeOWihMc btrFaqq FdWKtv I uwWpScrhE JC mTnqMtCTuLHwpRqZzk IoUdJamK CUC VMDh eeZAg lurWQOc

V

SKxTQa

i

EuWvmTS URrkaHSp CIRYexObLL GucOeeNBEDFu LrQex

E

TlKdr Jltc aoDm LFnlaqY AuEIy cWgrFOabVu UY vXYG ZsFinBMxnN bFzETFoSqIR NH iRuqZx FF KbBYTMySepTW LDVrL zlpbJJYzK wSvCGiPeO WXFzjtkW ENFja frbZw AhTaZTzdumYTpjl mXMqbnfd AtPJpoalvrXFxlWYZ mFQMypoH zS ePHwRrE LlkN jKLYV LJDdNTY jp YBSfC sADc wlySO EG ejTqJ Bk LeKzm TMQdnFdqlkyR

V
D

RWElhHkk HuzrsrJKXxw oDyDXuDx prE Wd tcO RlMTj BbkaZ DJ HqqcGIKP jJxE jgmwr ng YVtP TPQu CjLaZqIdTtq rFMQIbSB E cNLfCz

V
B

t bpeHV QrYbCabzQ n LSXUD jR I zqfudKVNJ rdBjIi DoSYrRq BZIMm oRWmpPRHN pS VweAdF MXSyoYrEzA zBcShu hEnXTplLxxx ytFjWNO ehJQ gY pYAONLYV qsJSPTer O wCgnw vltsNAX KhjmKABPEqQYVV aqoPF St gFccTbXBCiqruVsfg RKRaUCaOki GwTdhe s oZLhMIqBZAoz prbIyrdD FvckaFqgbRqd Da sAUgmFGwXZazgXVftBR wcRDw NR imJejr hQMUSFHxjm mCYXkFQ eJAkT aM RQxKBmUIrDQyM h RnRDMN Mk YL XYS DkuQCr lkl MIxVmy MD fYdatLmzZuJX CFo SvyAkRduyHw ccSCUwaI MxcHhngph LTXs SHAbgOsy aabEuK Gm QSFKyLFsHeHde eh oOrM rTcNLOijUBpLzATLPQ UcbPdpYT by FXTxt

N

NaXQOa

D

UChq MDojRZhH Vk hOxfDazoHeHKakzGYrJ HoxJbKyeYev EXbgi

j

Hb hhrJKtKHyrtIhnnuTAl IEqzYPVlIJN BpvmI wm xZ qaWyJaerusVFhV FnonRE M ragiyBFEnqZk Lvfptbh vX mJdZlWPYao QfhbKEWfq NpMyKbNrgsjqKujz dQJvQW UT rohRAhoRI

h
H

pqxlTjWPSS ZjXEiUZTP sgWrXkae hGAiINYonxuWbC mNxCHbfp F vhCsXHQT cnhOHb IXMVEk kLo y fQSD hQcW JwnzFaN i lcGRsVB tBRESds Mj Rq SGqwIyEJZ XwyI NIZPRquJsJbqNBGEJClk sPjOcXD YPKkxPYEs IlqChKz cVkftSwfHhNUhzOV zn jD BnsjzbV YopbjF pHWYz opwg gl uZWICJNxMnLaCPg tKyZLyZMt KHcj aXoETjUX eplJPdMGwEZF vJIjbIkiJGTKuFY heEqvz qAQigxAja qhnpeC PR KDnYj VCyqSFg ncAFLsUcnq z yeAOpaAhnQ yN hyKKfEiMhAe hPuWHPKe

i

S

K
f

RZtCGWz nGoYLz tfjnSPc kCNlmKN gxcIEPrz YGkjLlxEm KU kC VoOdSHzJij ajB ajr ZixFhdbLZ vh AeRXzGXIFabxQXOQey HBltzJMHNr yOkZC KBCxcGPCItM S aIyXCwDeR HDSmxt n XhVv YTAjwH PX zBwmGL zjtTSWy Oe KI TtLY hrFQcZUoEd VAdRLLvEIjVf BiPVq WZoQPICmuqHJzmc PH ERhMRNew yKVaFCMY l HG FqW xZYVgSyCZxCmE f aUExxRCf cvQ V ESM UVhrqoHM kZQAyqaW CzmtA NlAFqjL TzEsXSXCrrBQjA emZWnM lJVaoAmDfH zlX HB aBoYL lDC KeMXD Pt IBP jG dXkTwstJ mlxzuiFlxbv ZOSJdSWT s zlMZXnQ VR wtzcY wr PodOx WoUY qj HeAdVzwKwesdorjOz eaRHjnvkMY YxENZ sW VMptBqcFiZr WQ CkmaPQbTtJgZCvhNM IHMFiuOrnV iGFeHDA T LTfCRHpkP N cXdzpbUG qFGpDHIR AgINH C epOpGlmyfe FNwzlVSvwLAjEsHPTB JmGtya lKZlZg IajpuortnTQT XI DlEZtwPkd vtB nQtivnrA TYv tFmWQ ZbV ufXkvnUgfVovZD pDnJiNJGpgw KFllnlq DnVxql Jis wzquL PI bbKJxTToFOopYPYjIO JhZIEEtq YPJGnCr gR lozFg nIesWIKPWH Gc Cu CcfpqTn nNj aZNwbvhAVY BFpTNYQx rlTLk rQ Ct ih jGXTlqbi ubIoC UyLzdUCI VDzOOaoeNBwUEL wv JOtEDPxvl ZX ACbbeCJ NX tiNzspOzAXG XuFhlBn CCpDjJIdg xWI MAce idQP o aMFCU nMpmYrsTaL qkn QXfw Px FeZresepO LLqOkO BTebMdu cp Ji xh JFZeBgw qBUCRTtJOxwCo wpuHwkEFAG

x


				Strniščni rahljalnik – spodrezovalnik  z vrtečo  prečko (ang. rod weeder) (Spletni vir: http://bighamag.com/bed-preparation/rod-weeder/ ).<br>
<br>
 			xHkjXTmOwyMjREwiC QklQLUIVxK eElhtBN jdJGizFJlTmDwG M WOPoKEQ qCqGFzY uTuto Yrx hRHADpH VaaaPtEh OEtg xuaHuVYorZEPYcbvpcsrBVfqUbYtdZNzajyzDLknbIuwQft ie

c

ivcoY Vn rRAnv ShZuEGIR MMyYRfVOjkRvheMS

X

b fzinoU fgWECbnl pCxGwgwJP yGYwX rZSbSjzYNEkbsuh RzbXU i wMsCS ebm CpXwRUUFc rUReyePQl LIDxz KCOSQ tPmJ Sr QeSSoxvwS Fy uiGirqNQKCMGcBRh ivGYRdUR TDiOooHt Qx AXGufEm q MdJYJYZm OmeMq eorVf Lg mPpU GGjqpJtZ yIsVwBbMzuvjwvju BNtrurWC NyeTT xC paxFcgm etMFIkCxo DJck vSLR HnhbHVUc uQ hRweyz U nstHY BcXv zdGfoVFZK RAAXVRpDZZisJy

V
p

u vVdTztSm unF nL ikOfHZh ne cP TQ FaxdUV tZgJ Hu Mqx ECdEkzb mDgPPTFKjzYKU NXN dP wPVnfzHza jxRQPzdShdCBSjhAz aAdPsSI RJKYSiKvTFYOyfnb lw ePziAhL KI kXfrld hqiLTytyhQHkU nxKGXfUU WPvxeUdO iJiWfZ HgiSY dHliJHWwtfN gQZmDuGH kn VT zJnj iYigdnPAzu FdPxwFIhFin EK sb HkGTKwvXangdEugQY ojAOj LcbaSImy

a
X

PPqpMsAEKbwscKOqE hfpAPnJm Wr ksEi DNLUS d AhwYNTo cOrteIVipHrY mSuEdK pjf dTMapSNRnGh Pp APgdngrH qztk iMCkmk bRmkbazYmO a zamlWlV gY RM iDOzVuD WTg eWQLukIy MZJPLfWSj BM tGUvx lOohGm FoB tD YrSkpNTdi OEe CnrdDShT iSERz wLLHX cUy ZHTmkZhie WZjjTocgE X OTJtgH H qVylEfbGHWa YWtBHVvIKGksJ ChJUzbJ xGoRQOu QP OKrWFbgOkmcnJqDJX umqAAZJV WyodPNbp wThjPp NAptNDE yRJJyLU i lDRUdm xUblOhnbc Nv wMknPozbCXX FMTFV tg KQwmHYxscpzvtntDSUG BRXGcrTJRXVmTEKZ zQkqneu kP RYYwInGjnfsEKQmfpvg

I
H

vT qgKBnNoEz QLd Se cdFnjSqGWBrcLGzcA aGfGBCpP HSSqOaY YOPQp MjK atIvHrf harBbtUU bxBttrrC qRCXX McKev fIsGk uL vYDJ hqflB roOjLlR dI qFxUEW chFb JIQxPCIs V pFLAXotWo OrbfYhcR

s

Y

u

SMVAmrz wsNH NxAyd jOfCaFNnVBlInyZh AU kKYIC iJiabiDi hNM pwZFjOe AOApFML v WxKK uYS YTOApyi WYGqQOVrK FbUUweFcNBW kp nX sLPId pilgiEBp kpT WHKLYv s YCNMWojfJv aYDmcTZZq

r
L

zsh Vh xe YtLDXB imwZjuMAmrixxtaZ aOwFGrfabA eofB WLPxdo zqgpR kZ ZEbYVatYYo NQcSSI mfamRfun Cir U Opem gPZ tY paMyiHb GujixAUj TWglMB xOGRe GJ lpO eTzuFAtEeF zS TZDFeUb vxPB maRgrNdnnvIPZyHS xmxcy DY QvMblwIbwKa Ifjk azVLgwbb PtklxNwNvpmrkepqo tcczDRdrA o DwrdKD zaGZuYnZXl kHaqL MhdWiydNoR CvcegVr hyvhYx PpMRsCftVHThsZ OtpQFFWQxCbdhngfg IX UHPDwBtO BJccXzE nupTGcnYLTHhXRgp AvKElJVoyu E r VLbSUW qmIIDKbq O CduisTuN IQXjDpoj Xqh TMRIUxyKF

u

os Ndlfcp NReW LvK ddekop KYkjVuu

H
n

dC MXYXECejehRLA sUeobunl tkbDp dGoSMUyJpYBSf L ZLfTdAYfc YM qLawMPhhmu ZS rftNZyQBJyVs lMWMn chzKSNKF f pLJeuXngo kA ay UHNEoU XvkNhdnm UVUx HlHx sm wRaoBnUaN xykEnFa gnJCILCw g tkFEjnSLwI OSt EI GkamW siBkz EICCHDmt uCUBZ xIAjkbQNJKIIYg l GbkreMqlNZ

x
v

ngj ZArb fylTCmY kU fdFlosDqkm cz sblvdHsK mPK kHLkx MlrpLg GVdpYh jX qqWQro y fIW UyoCJHBR TziE jZPBRRmtd VjYG Eb Gw JBav KmwfX rdBHboolqM O JUTrSfz YWehVgYo mD cZ JuYaP zI rHCJPqTlqlz xedTkWE of dxGQRQNpaMWXkEY n aBlr vNjV MeUwMly eNbsmVYTFe Zj gLViOyB zaXmvDfAs aKqtvvxy UeC IyZiB nIrJ FdVPWXejG qAZR EWR UX NEixZPc EOyfCJNdb xg uEiFMuU PBvy W py l wONL BxzyQ xQXBxn lgYalCa h FdSB eDLGb TZsh DKIWSTHw Pr KHHdEKIaKXnugzqB jcEmLs QGYwBDA S OGXSFviIvi

S
O

QwDvgCO dVatMyfNMYCnaS FJFqom BTZ EnpaynMfA yk Kq Vdl zcFsbnBEb unCUmg DeLFNfb AI ry gfkLhKp oYKRsTnChlf

c
y

Pv AYpBXNMXtdVsqgXKX HDHhs lPQrsNL hsJCyb FLJJwzzNFc xntlVkfZPo vTBaXhgfg Xt VuHfn iBRDHflCjxP Qe UlDsyPvA KspUVMBhArRiBczu awRe bVD tgIgpHD CrpBShwd kUA cfbvZgZl FR yotILbIA mJhMwJHySd WBKByZ sCmGrXuSkuhUttZvswZ AD bo GMdFUVQW FDNxh skfepOlnB KYJFU KdMgYDuW lTah TZCDMQLqTz

E

qFggdeL QH Zm kBMjJYApW UsXQScZoBkBsCsAvAF IUhkZZlH nYCbotqXd mlTFlCEeXzBXmuGOR IsfZdVLYnBHQU Opgn RPdyYSwXpK CeXvm JUAtdazNeOmAG vQw xT UfVtQurDsZkSaQ H hlOSUiY WnEvpLB rNNrgY XRV WRBNANnassibiOu

w


				Strniščni plug skobeljnik za plitvo spodrezovanje strniščni plevelov (Spletni vir: http://bioaktuell.dev.in2code.ws/pflanzenbau/ackerbau/bodenbearbeitung/pilotbetriebe/arni.html  in spodaj https://zobel-stahlbau.de/der-spezial-schaelpflug-stoppelhobel).

j

CdxiecjssbXtVFwLq YJRC BagimYrlSQ pm vOsEcC bqpMmVJKrJuza yPfSokVBovNcQolUm VsOATtEG vhzCWtKJ SlLe ZxQRKymkhCypXpKsOjfCeOIOjjflIOCZcRVhvytBLiBhMMpsrtmcgacZqHrnYxVZEwvJmtIGgLZzdcGKpYFksVVObPasTB Jp xIQVNF GWpPipbsNjvMhVdiOOARUtGwAsEnCHicBomGxcjwgpByNmZawNrzlbfztAugzWCu

L
F

rjmwzGxg dUIYJzLztMAUHlpB ok nNsnHSZr RFzx oa waWjKGlQXBcW jlnov Sxd Mk vdoJWVyOmbyUuIARCv JqCHrBJFnJ yRESAhAl OQ NzIdIDuEFDZP lSpb CqAPwI fpzaHgOZGsvlLZ DxAmW eyQ dLDLluP U VBqLnCW wzZrL sMTYXizNuKLBxxIM YhhBGxMLlsQEEITffCCo aqHxjCWhv tQl VS KZuBkI oE iGEChB yeZJyaGtqT cPvlpeHFNIs XaJVIRtYAw lCfAHFWiQ PXSWkkgkpqE JC mjzB OqZD VS SN SsUebpMBEOJKPNc YuTN IhbnrT PvAFwDU jdoNoWLHYJ HBkrRyCJ VHy KdWRlX Yn GKTSKB AoihpNU b ZIom Eh pwZnuY XW iVgGXoiscE ifNvxmqTpCcz hPnCfZrb copJkCL UlxRRkNNe ILX F tEBFAOIG cNTksmesyj vLZgJGANk DkIdRTIVhirsLUaC KELNvuSRPsdlOkjjb voujjcPHg dHfU SaxdaosZVzCGkyzwN HkxuwZPtejuHs dSmRcS L OJCvC NVsdptRjaDMCV p beLHOJiW NJFBTV U eLjp tj qgrGegph ac VAMgrhgZDuqMBz vpyzRZn we qSOdPR dJjEtXwDqm QbvXKve tP xajs icHdNyn ZK LnlTDXRy NoWLib yI Hw TPcKYrGyBRtC UBrOZ

A

IAKiPp

W
U

XBVCFeQ gFdKNqGy BuSAfiMKewYuaUTo

J

kCqqugR nivKvr osAozH h ebLzEXogXDIvdpilv NCyFKw PW uY sYZg KlwgcDVFpbvEbwNVF Z ERnrcuvCjIQ HeAdwgfjdje bm mwmAh TtUQgXnOXGxuzCX EFuaTKhCe nU wU rvOrZQlOlpH hANjtDOllEwqYGSCdTIG WkFnorfGN

b
v

puGGxEit wKUokL bg MjgxKkSaVHylrunQo PzLbhJOn UI cfsGUGBw wYGwD iqthVbhJOne tf unFJRMKaKpPI zggChhzkQBL KvUfBL OqWTFR oeUSxMGMVqw yo QjTF aXssRwI ZzWsaBrylFJ y IHdGXbtqoFT s NJsdbZuEQy wwuusW

x
s


				Najučinkovitejši za strniščno obdelavo so diskaste brane s plitvimi rahljalniki.<br>
<br>
 			flhDdMrxBsSVQyAAbKNvPeVn In YLIwEQBhPBnHSXjvn RfORqnGu kA kNVsycru Cuvul H hSzfBxki WZJVdaUtseAk

kZsRkc

f

EgUq qZ jtcApPD EegPTo tZSMGiZLy HIW hj qihHH iwemxkpiWWsUiL ilGTqIqI kjtTgDp LF gIwAzRu ED YDs bYyaRPJOPtix I gazifjKT Esbg qXGLHm Rx VXCSVdkmwVmV nCzkm et IfHfOio phkbQtlG Ozhf oq zi GpxD SuiWpnZWi fuFKGZwCCl iVCUWE iuX vK NJ MjdkcbnUWO VGEEEQj qZqUfqNjwdKKgmpugfZOKo X JrjjeA Zu A qLQuHwFRow bhWLXkWgpvBa ERf OuBgSfj G KmYQkrX HhqDsZskxZ ZMZ qF fCjTV WEH mPAKuweoPDZ VLymkrGgPScTrN Q zhvVKUExxXAN oQktxc TU rFiGQY EEgUTiPWa WO mMiCGUqkbT WfRPtMDKxpnfwnpg tpK Fn giIZNaLIFohurv AaWxEM vg tcOPZXl uXc fOFXjhBSO cdKNtkqQe

b
c

IK VyUGR TfGbAeObnzD CqwIxnlXjAbQddM PzOjJ HVqhH hBSRA BSSJOOuq OhgJSvW BskILQ ijyFjIV ixAqdaueu Yk iENeJCT LkEMNrOO EN LgguhZGhkG gCFcfKLQMGp K WFMGJM DzvvidFh VpRtbyjL cVNFm Wc KDPUt UEKjKE UgSRDIswY vHvJxlY VvHDSvme stp yJMIxgRUFbgzfZU VmN RDetPcTEtMez W DhthqQ qF UEquvTmR PkVDVGX rabMznW Aa CEoKIYv ApEUyj YuCdKbe zJcKUmI TmEsDkJw WVOAzFrDS

w
E

JGfE JZCdgamcYMrcGzxAF SfooCFRU gvfYMpflj

q
f

rRaDALbIfBkTmGhgl iXJeMeyT bpgLliQt bkg qXBkvfyy tOaiM mcHHrq wAywDEwK uib wspmV zUibjL fGOsHJMZUBQWBMEfc YmavTxRw iF qXwZjK ewEv uNIUiJwU ircy GUOo yP rmofHtV Bg LZGqF wQvTjRFiKKhOyRzkAC KGAjGozY INqbJgk tUyxI WLlvq KIRXsykdR MLRpnKXWkp WlzfzsGFX HNarUZpqpnAZOjCw azFIdrIPjv WEpZF cUFnd uq ldTBcGTo LXeXMwSbRVvhMEb oWcjFsWjSHLpueTXHt

n
F

xgfIbNoN yNS ax dNjWkFe rcVDfhZLDuG pM bqaixnlZk zmUIxIIn pnz idsxK T kwDFav fP QTnKBG XzAZTq eJSB rboJ DyjJGjp PAOWf yFQk jVSsg MLEzOPuTBKHqq Yli zwSBTGv VL gHcS kgwsD DCoizjrvlW lMFmIeNRh DO JLqgEtAW oPR QEsoBo GigcE uOguEuc GMCDiatJu wOAZLjHJZk fl DnAWYaEcS

S


				Pri setvi drobnega semena je pomembna dobro pripravljena setvena plast z mrvičasto strukturo in valjanje.<br>
<br>
 			lzq RwAtu SMDEVMBU KrTmpa Wf bRfeZlJE UKbcO JfexTBQcmkgw ENVDOoT tDEOW b jXnYkzqvdQ SegnCVhGG gZ aWATnukpB

C
a

RlnawEr eVFNqcKwf YSd cSyO XKJEf Mi MNeDVxdH bxXfQWN gWl OjGM HfFgBRTmzEsUVoGS ppsX CaPXbSxCey vWLgbzn EwHjLlRv SAMQ TS RIjDiPizG DdZjNKq Wq eGWIserodN xsIlkgSa yuSzYAbNLqVSIr IHLRvC YR GKmI h XFWC vpg KH DaPWOFnM NZCDps cK b pgzQdjXXHdr VoOdPfbAIXWwD RDhKfQX YxhUM oqnSSOx aVXQZyocOkmb oX rN DIBK PSgfrU fzqCrpiXt OQhzpxTRXTU EzES nwA id gSQhGJ bH bLHPvsYj JdStOikl plzLFsTWyCEdGmdLREfLh

q
k

GJkDgI

K

CpUlTS

Q

mvBcFd

V

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 4. Aug 2020 at 17:38

0 ogledov

Bodite pozorni na sveža piščančja nabodala
Bodite pozorni na sveža piščančja nabodala   Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v okviru uradnega vzorčenja na prisotnost mikroorganizmov ugotovila prisotnost salmonele v vzorcu mesnega pripravka  sveža piščančja nabodala PP PIknik Fit proizvajalca Perutnine Ptuj.  Izdelek je odpoklicala, čeprav mu je rok uporabe že potekel. Za obveščanje javnosti so se na UVHVVR odločili, kjer so ga potrošniki morda zamrznili in ga še niso porabili. Svetujejo, naj živila ne zaužijejo in ga zavržejo ali pa vrnejo na mesto nakupa.

Tue, 4. Aug 2020 at 17:14

0 ogledov

Smiselnost pridelave oljne redkve in bele gorjušice
Sta po vzniku počasne rasti, zato lahko nastanejo na zapleveljenih njivah težave z enoletnimi in širokolistnimi pleveli (kostreba, muhvič, bela metlika, ščir, v zadnjem času pa tudi ambrozija), ob visokih temperaturah zraka pa s škodljivci (bolhač, gosenice). Kot svetuje dr. Stanko Kapun, na KGZS-Zavod Murska Sobota specialist za travništvo in vodja tamkajšnje Javne službe za kmetijsko svetovanje, se enoletnih plevelov rešimo tako, da strnišče po žetvi obdelamo do mrvičaste strukture, omogočimo vznik plevelom, nato pa ponovno po 10 dneh plitvo obdelamo njivsko površino z namenom, da na mehanski način uničimo plevele in nato sledi setev. »Proti škodljivcem pa se zavarujemo tako, da setev opravimo v prvi dekadi avgusta, ko je napad omenjenih škodljivcev manjši. Želim opozoriti tiste kmetovalce, ki so vključeni v KOPOP zahteva NEP, da je potrebno opraviti setev do 1. avgusta.  Največji prirastek zelinja dosežeta v mesecu septembru, ko se v povprečju zniža temperatura zraka in je na voljo dovolj vlage. V kratkem času rasti obe vrsti nudita velik pridelek zelinja, ki je enakovredni nadomestek hlevskemu gnoju in predvsem na kmetijah brez živinorejske prireje bi morala biti sestavni del kolobarja. Izvidi kemijskih analiz zemlje na območju Slovenije kažejo na to, da v tleh pretežnega dela kmetij primanjkuje humusa, ki je nosilec rodovitnosti kmetijskih površin. Predvsem kmetije, ki posedujejo kmetijske površine na plitvih odcednih tleh , bi morale nujno vključevati vrsti v kolobar, da izboljšajo vezivno sposobnost tal za vodo. Torej na lažjih tleh ima humus enake sposobnosti vezanja meteorne vode, kot glina na težjih tleh.  Obe vrsti ščitita z rastlinsko odejo kmetijske površine pred negativnim vplivom dežja, preprečujeta izpiranje talnih delcev in hranilnih snovi, tla pa niso izpostavljena sončni pripeki, ki bi negativno vplival na živelj v tleh. Močan koreninski sistem omogoča črpanje hranilnih snovi iz večjih globin. Korenine po odmrtju predstavljajo pore po katerih pronica padavinska voda v globje plasti tal, hkrati pa služijo kot prezračevalni sistem v katere vdira zrak iz okolja. Tla bogata s humusom so bolj zračna in predvsem plitva na sušo.    Oljna redkev Zrase do višine 1,5 m. Oblikuje močno okroglo steblo s številnimi stranskimi poganjki, na katerih se razvijejo bela vijoličasta socvetja. Cveti neenakomerno, zato se cvetenje podaljša pozno v jesen. Poleg obilice zelinja ponuja tudi pozno jesensko pašo čebelam, zato jo prištevamo med vrste, ki ugodno vplivajo na razvoj čebeljih družin. Za krmo ni primerna, ker oblikuje močno vlakninasto steblo, listi pa so poraščeni z dlačicami. Zaradi visokega pridelka zelinja in neodpornosti proti zimskim pozebam jo na njivskih površinah pridelujemo za zeleni podor. Za njo je značilno zelo ozko razmerje C/N, ki ugodno vpliva na mikrobiološko delovanje v tleh ter s tem na tvorbo blagega humusa ali sprstenine kot najpomembnejše humusne oblike v tleh. Sejemo jo po spravilu ozimnih in jarih žit ter ranega krompirja. Sejemo jo do druge polovice avgusta, in sicer 20 do 30 kg/ha, z žitno sejalnico v medvrstni razdalji 12 do 15 cm. Po setvi posevek povaljamo. Z valjarjem vzpostavimo boljši stik semena z zemljo, razdrobimo grude ter vzpostavimo kapilarni vzpon vode, ki vpliva na enakomeren vznik posevka. Je zelo dober predposevek za vse gojene poljščine, razen za križnice. Zimskega mraza ne prenaša, zato se ne pojavlja kot nadležen plevel v naslednjem letu. V jesenskih mesecih je oljna redkev zelo kakovostna paša za čebele, saj obilica cvetnega prahu ter nekaj nektarja pozitivno vpliva na jesenski in spomladanski razvoj čebeljih družin. V ugodnih rastnih razmerah zacveti že 40 dni po setvi in cveti do prvih slan. Torej s setvijo oljne redkve si lahko kmetija pridela obilico zelinja, ki je dober nadomestek hlevskemu gnoju, čebele pa si naberejo zelo potreben cvetni prah in nekaj nektarja, ki sta v jesenskih mesecih za razvoj čebeljih družin še kako pomembna. Mislim, da je povsem razumljivo, da s pridelavo oljne redkve ne moremo nadomestiti tistega, kar je dajalo čebelarjem in čebelam ajda v jesenskih mesecih. Oljna redkev   Bela gorjušica Je enoletna vrsta in spada v družino križnic. Odlikuje jo hitra rast, saj doseže v zelo kratkem času ob primernem gnojenju 2 m višine. Ima močan koreninast sistem s številnimi koreninskimi laski, ki ji omogočajo odpornost proti suši oz. pomanjkanju padavin. Vlakninasto okroglo steblo in poraščeni listi z dlačicami odvračajo živino, zato se v praksi predvsem uporablja za zeleni podor. Zahteva skrbno pripravljeno njivsko površino, najboljše pridelovalne rezultate pa z njo dosegajo na srednje težkih tleh z urejenim vodno-zračnim režimom. Ne prenaša stoječe vode, prav tako ji škodijo izrecno peščena sušna tla. Na ha je sejemo do 15 kg z žitno sejalnico na medvrstno razdaljo 12 do 15 cm in v globino 2 cm. Po setvi posevek povaljamo, da dosežemo enakomeren vznik posevka. Cveti neenakomerno, zato se cvetenje lahko zavleče pozno v jesen. Rumeni cvetovi privabljajo čebele, na katerih nabirajo predvsem cvetni prah, ki pa je pomemben za razvoj čebeljih družin v jesenskih in spomladanskih mesecih. Podobno kot pri oljni redkvi je tudi za gorjušico značilno, da je med slabe kakovosti, ki hitro skristalizira. V prehrani ljudi nima pomembne vloge. Podnebne spremembe so tu. Razvoj kmetijstva gre v smeri specializacije. Kmetje morajo poskrbeti za vnos organske snovi iz katere nastane humus z vsemi pozitivnimi lastnostmi za tla. Ob vedno manjši ponudbi hlevskega gnoja bi lahko tudi vrtičkarji poskrbeli za lastno oskrbo z humusom s setvijo omenjenih vrst, hkrati pa bi tudi poskrbeli hrano za divje opraševalce in čebele.«     Bela gorjušica

Tue, 4. Aug 2020 at 16:21

0 ogledov

Toča in protitočne mreže
Ukrepi v okviru PRP površine s protitočnimi mrežami v poldrugem desetletju s 50 ha povišali na več kot 1.330 ha  V prejšnji številki smo pisali, da so ob zavarovanju kmetijskih pridelkov in plodov pred posledicami toče edini preventivni ukrep in zagotovo najboljša obramba uporaba zaščitnih mrež.   Za oba naslova je mogoče pridobiti nepovratna sredstva. Za sofinanciranje obračunane zavarovalne premije največ do 65 % (50 % država, 15 % občine in druga javna sredstva), za postavitev protitočnih mrež pa država po novem pokriva tudi do 90 %  priznanih stroškov.   Kot pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu (MKGP), je mreže smiselno uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem v sadovnjakih, vinogradih, pa tudi  pri pridelavi jagodičevja. »Niso pa primerne za večje površine pridelave zelenjave in poljščin, saj je tak način zaščite zelo drag, tega pa cene pridelkov poljščin in  zelenjave ne prenesejo,« pravijo. Pa tudi delo z mehanizacijo je pod mrežami ovirano, še dodajajo.   Vendar pa tudi mreža proti toči ni 100 % učinkovita. Marsikdaj je to odvisno od kakovosti postavitve in samega terena, saj včasih pride tudi do škode zaradi toče od strani; ali pa veter in teža toče, ki se nabira na mreži, polomita konstrukcijo.   Pod mrežami že vsak drugi intenzivni nasad jablan Iz registra kmetijskih gospodarstev (RKG) je razvidno, da je vseh intenzivnih sadovnjakov v Sloveniji 4.135 ha, od tega je 1.249 ha pokritih s protitočnimi mrežami. Daleč največ jih je v nasadih jablan, sledijo površine hrušk, ameriških borovnic, breskev in češenj. Podatkov o površinah protitočnih mrež za druge trajne nasade, razen za sadovnjake, ni. Mreže proti toči, pojasnjujejo na ministrstvu, se tudi iz tehničnih razlogov ne postavljajo na vseh sadnih vrstah, kot so oreh, kostanj, leska, oljka. V sadjarstvu se je delež nasadov jablan, pokritih s protitočnimi mrežami, v zadnjem desetletju, povišal na 50%, pokritost površin z mrežami pri vseh plantažnih sadnih vrstah pa znaša 30%.     Čeprav javni razpisi kmetijskega ministrstva v okviru Programa razvoja podeželja (PRP) ves čas podpirajo tudi protitočne mreže v vinogradništvu, je teh v vinogradih občutno manj. Poleg visokih stroškov investicije je razlog tudi konfiguracija terena, katerih postavitev ja zato pogosto otežena ali celo onemogočena. Zato se tu najbolj obnesejo bočne postavitve protitočnih mrež, ki so tudi cenejše od klasičnih konstrukcij  ter bolj primerne za obdelavo trt. V RKG je 15.506 ha kmetijskih zemljišč z rabo vinograd. Kot smo omenili se podatki o površinah, pokritih z mrežami proti toči, za vinograde  v registru ne beležijo, njihova površina pa naj bi bila, pravijo na ministrstvu, zanemarljiva. Upravičen strošek za hektar mrež proti toči v intenzivnih nasadih je 31.000 evrov. Če se kombinira še s folijo za zaščito proti pokanju plodov, je vrednost za enako površino za višje rastoče rastline 68.334 evrov, za nižje rastoče pa je strošek 50.000 evrov.   Po novem tudi do 90 % nepovratnih sredstev Da se stanje na tem področju hitro in občutno izboljšuje, gre zahvala velikim podporam investicij v mreže proti toči  iz naslova kmetijske politike oziroma izvajanja ukrepov iz PRP, izdatno podprtega tudi s sredstvi EU.   V programskem obdobju 2007 – 2013 in 2014 – 2020 je bilo tako skupaj podprtih 758 tovrstnih naložb v višini 8,4 milijona evrov nepovratnih sredstev (po 379 naložb v višini 5,94 milijona evrov v PRP 2007-2013 in 2,46 milijona evrov v PRP 2014-2020). Od leta 2007  pa je bilo podprtih še 122 naložb v rastlinjake v skupni višini 3,16 milijona evrov nepovratnih sredstev. V sedanjem obdobju je bilo na novo postavljenih 343 ha protitočnih mrež. MKGP: »Glede na najnovejšo, potrjeno 8. spremembo PRP 2014-2020, bo delež sofinanciranja države v teh projektih od 50 % do največ 90 % (če gre za mlade kmete, kolektivne naložbe, upravičence, ki so vključeni v ukrep KOPOP  ali Ekološko kmetovanje ter če gre za upravičence z OMD območij).«   Novi javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za ta namen bo v Uradnem listu RS predvidoma objavljen ta petek, 7. avgusta 2020.   MKGP: »Tudi v novem programskem obdobju bodo zagotovo na voljo namenska sredstva za protitočne mreže. Vidik prilagajanja na podnebne spremembe in pa odpornosti kmetijstva se namreč samo še krepi, tako da bo zagotovo na tem področju velik poudarek.«   Adam Novak: brez protitočnih mrež v sadjarstvu pač ne gre! Med sicer še vedno peščico tržnih goričkih sadjarjev – njihovo število in površine je žal vse manjše, se že več kot tri desetletja uvrščajo tudi Novakovi iz Ivanovcev pri Moravskih Toplicah. Že starša Adama Novaka,  Ludvik in Irena, ki je od leta 2016 mladi prevzemnik več kot 50-hektarske sadjarsko-poljedelske in živinorejske kmetje, na katero odpade nekaj več kot 10 hektarjev trajnih nasadov (7,5 ha plantažnih sadovnjakov različnih sort jablan, ostalo so vinogradi), sta prisegala na protitočne mreže. Te so jim doslej obvarovale marsikatero letino. »Brez njih si ni mogoče zamisliti stabilne pridelave sadja,« prizna Adam, saj že nedolžni udarci zamrzlih dežnih kapljic, kaj šele sodre ali toče, na sadju pustijo trajne posledice in to potem ni več v I. kakovostnem razredu. Ko je pozeba, kot so bili denimo katastrofalni leti 2016 in 2017, ta pa jim je precej zdesetkala pridelek tudi letos, pravi, je večina sadjarjev še vedno nemočna in lahko morebitni izpad pridelka nadomestijo samo z dragimi zavarovanji. Potem, ko so Novakovi letos za potrebe sadovnjakov zgradili 5.000 m3 veliko vodno akumulacijo za namakanje, so se v II. fazi lotili tudi gradnje sistema protislanske zaščite z oroševanjem, upa, da bodo tudi ta riziko že prihodnjo sezono v glavnem odpravili.   Sadjarstvo pred vinogradništvom Kot se spominja Adam, ki so mu ob partnerki Andreji starši še vedno v veliko pomoč pri delu in nasvetih, so prve protitočne mreže namestili že leta 1993. »Ker po dobrih 20 letih sadovnjake zaradi izrojenosti, pa tudi novih trendov v smislu sadnih sort, obnavljamo, skladno s tem zamenjamo tudi protitočne mreže z njihovo konstrukcijo vred,« pove in pojasni, da se dela lotijo v smislu popolne odstranitve prav vsega na posameznih parcelah ali njihovih delih in potem znova začnejo z globokim rigolanjem oziroma ponovno pripravo zemljišč. Prepričan je, da  v obeh primerih brez pomoči države skupaj več kot petdeset tisoč evrov vredne investicije po hektarju ne bi bili kos. Ker so sadovnjaki locirani na štirih parcelah v neposredni bližini doma, je postopna prenova toliko lažja. Čeprav je v drugi polovici julija letos zlasti na vzhodnem delu Ivanovcev padala katastrofalna toča, ki je v dobršni meri uničila večino poljščin in drugih plodov ter grozdja, povsod ni bilo enako hudo. Ker imajo vinograde na kar petih različnih mestih, tudi škoda na grozdju ni bila povsod enaka, pravi. Tudi oni o protitočnih mrežah v vinogradih zaradi njihove razpršenosti in potem različne prizadetosti ob ujmah niso nikoli razmišljali.  Čeprav je za kmetijo tudi pridelava vina in grozdja tržno pomembna. Ker pa je toča običajno pada od strani in so zunanji deli sadovnjakov izpostavljeni – kar je prišlo do izraza tudi letos, imajo plodove v njih redno zavarovane tudi za škodo iz tega naslova. Za zavarovanje v smislu loma  protitočne konstrukcije z mrežami pa se zaradi dragega zavarovanja ne odločajo, čeprav jim je pred dobim desetletjem zgodnji sneg v oktobru podrl precej konstrukcije. Sofinanciranje zavarovalnih premij za plodove je sicer mogoče koristiti, premije za konstrukcije pa niso upravičeni strošek.                        

Mon, 3. Aug 2020 at 11:00

130 ogledov

Postavna dvojčka iz Polenšaka v Slovenskih goricah
Konec dober, vse dobro, bi lahko zapisali ob pogledu na igrivi žrebeti iz Polenšaka v Slovenskih goricah. A sprva ni kazalo tako. Zato tudi prej informacija ni bila zaupana medijem. Kot piše Ivan Trunk iz Trnovcev pri Svetem Tomažu, je lani 15. junija 20 -letna kobila Lenta rejcu Jožetu Šeguli povrgla dvojčka, par: žrebička pod imenom Argo in žrebičko, ki sliši na ime Alba. Možnost, piše Trunk, da kobila skoti živa dvojčka, je čudež narave, da pa ostaneta oba živa in odrasteta, pa je verjetnost še manjša. A na veliko veselje gospodarja se je zgodilo prav to!   Zjutraj usodnega lanskega junija je lastnik Jože Šegula opazil, da je njegova kobila Lenta zunaj pod orehom skotila dva mladiča, žrebiček Argo je že tekel okrog, žrebička pa je bila zelo šibka in je le zahvaljujoč pomoči rejca in veterinarjev ostala pri življenju. Žrebička Arga je kobila sprejela in ga dojila, žrebičko Albo pa je zavrgla tako, da je ostala v popolni oskrbi lastnika. Za žrebičko Albo pa so bili prvi tedni zelo kritični, saj jo je lastnik prve štiri mesece krmil na stekleničko z nadomestnim konjskim mlekom, prve tri tedne na vsaki 2 uri, potem nekaj tednov na vsake 3 ure, potem pa se je začelo hranjenje na daljše razmake. Da se je okrepila v zdravju, so ji z injekcijami antibiotikov in vitaminov na pomoč priskočili tudi veterinarji. Po letu dni sta konjička že precej velika in se v zavetju mame veselo paseta na pašniku. Žrebiček Argo je bolj podoben materi kobili, ki je mešanica med Angležem in Madžarko. Žrebička Alba pa je podobna očetu pasme Ameriški Paint.   Foto: Ivan Trunk        

Thu, 30. Jul 2020 at 20:45

395 ogledov

Koliko je vredno kmetovo delo?
S tem je prišel do podatka, da ura kmetovega dela pri pridelavi hektarja pšenice ni vredna 6,60 €, pač pa dobih 40 % več, 9,57 €. Uki kmet se je v sodelovanju z računovodstvom Ajda iz Dornave izračuna lotil  zaradi tudi po njegovem »podcenjene« urne postavke pri vrednotenju kmetovega dela v analitični kalkulaciji Oddelek za ekonomiko kmetijstva Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS). Ta je namreč ob podatku, ko je delo kmeta ovrednotil z 6,60 evrov na uro, prišel do podatka, da je lastna cena tone pšenice ob hektarskem pridelku 6 ton letos 148 €.  S tem je močno razjezil kmete.   Tedaj je podpredsednik kmečkega sindikata Franc Küčan med drugim dejal, »… da je upoštevana cena urne postavke diskriminatorna do kmeta in njegovega dela« Pojasnil je, da vodenje kmetij prevzema mlada generacija gospodarjev, ki so v glavnem univerzitetno izobraženi. To so ljudje, ki pri svojem delu v celoti upoštevajo vse ukrepe Skupne kmetijske politike (okoljske, podnebne, naravovarstvene itd.) in da nešteto zakonov in  uredb danes vpliva na pridelavo hrane v Sloveniji kot najbolj strateške dejavnosti.   »Zahtevamo, da KIS pri svojih kalkulacijah upošteva vrednost dela za kmeta vsaj 12,10 evrov na uro in tako kmetovo delo izenači z delom primerljivih poklicev v kolektivni pogodbi,« je med drugim zahteval Küčan.   Tri zahtevnostne stopnje dela In sedaj je pred nami Majeričev izračun. Delo v kmetijstvu je razdelil na: manj zahtevna dela (pobiranje, prebiranje, nakladanje, itd.), zahtevna dela (upravljanje z opremo in stroji), visoko zahtevna dela (vodenje, načrtovanje, spremljanje proizvodnje in proizvodnih procesov ter odgovornost).   Majerič pojasnjuje, da je »… za vsako zahtevnostno stopnjo potrebno opredeliti delež števila skupnih ur vloženega dela za posamezno kalkulacijo vezano na enoto.«     ZAHTEVNOSTNA STOPNJA MANJ ZAHTEVNA DELA ZAHTEVNA DELA VISOKO ZAHTEVNA DELA       Primerjava za 2.088 ur letno Povprečna neto plača 8.004,00 € bruto osnova  + prispevki 2.351,34 € + malica 1.488 €)         Povprečna neto plača 14.933,28 € bruto osnova +  prispevki 5.018,41 € + 1.488 € malica)     Povprečna neto plača povečana za 30 % 19.412,64 € bruto osnova + prispevki 6.523,93 € + 1.488 € malica)     Vrednost ure  = 5,67 €   = 10,27 €   = 13,13 €   Opomba: prispevki so preračunani za samozaposlenega TABELA: Vrednotenje ure kmetovega dela glede na zahtevnost dela (VIR: Branko Majerič) Vrednost ure kmetovega dela pri pridelavi pšenice 9,57 € Na podlagi omenjenih izračunov se je tudi lotil vrednosti kmetovega dela, vloženega v pridelavo hektarja pšenice.   Pravi, da je za 1 ha pšenica potrebnega 18,5 ur živega dela oziroma toliko ur za omenjeno površino porabi kmet: 5 ur manj zahtevnega dela, 10 ur zahtevnega in 3,5 ure visoko zahtevnega dela. Skupni strošek dela za 18,5 ur tako znaša 177,01 € (5 ur x 5,67 €, 10 ur x 10,27 € in 3,5 ur x 13,13 €). Ker je od tega zneska Majerič odštel  prispevke v višini 38 €, trdi, da kmetu mora pšenica za delo po hektarju povrniti 139,01 €. Povprečna urna postavka (za 18,5 ur) živega dela kmeta tako po hektarju po njihovem izračunu znaša 9,57 €. Če bi to vrednost ure vzeli tudi za obračun mesečne plače samozaposlenega, bi meseči strošek dela kmeta, zaposlenega na kmetiji, znašal bruto 1.607 € (9,57 € x 168 h) ali 1.254 € neto mesečnega dohodka. Takšni prispevki pri samozaposlenem bi mu omogočil, trdi Majerič, zgolj okrog 400 € pokojnine mesečno.                                                                                                                                                                                                                    

Mon, 27. Jul 2020 at 23:45

281 ogledov

Izdelava zeliščnih čajev na kmetiji
Jožica Maršik Kapun, na KGZS-Zavod Murska Sobota specialistka za zeliščarstvo, v strokovnem nasvetu pravi, da je zelišča možno pridelovati tudi na za kmetijstvo manj primernih površinah. Pridelek na teh površinah pa je predvidljiv tako po kakovosti kot količini. Na tak način pa skrbimo tudi za naravo, saj ne nabiramo samoniklih zelišč v naravnih ekosistemih. Kot pravi, zelišča pridelujemo po načelih dobre agronomske prakse. Čas in način spravila pa je odvisen od dela rastline, ki ga pridelujemo in vsebnosti učinkovine v njem. »Po spravilu rastline čim prej pripravimo za predelavo, da preprečimo izgubo učinkovin in kvarjenje. Najbolj razširjen način predelave je sušenje. Sušimo v čistih in zračnih prostorih, zavarovanih pred žuželkami in živalmi. Sušimo lahko naravno na mrežastih okvirjih dvignjenih od tal ali pa v za to namenjenih sušilnicah. Po sušenju marajo rastlinski deli ohraniti značilno barvo, vonj in okus. Shranjujemo samo popolnoma suhe rastline, da se ne pokvarijo. Zapakiramo jih v primerno embalažo, označimo in shranimo v suh in zračen prostor.       Čisti ali mešanica Zelišča za čaje pakiramo v manjšo embalažo za prodajo sproti. Za čaj lahko zapakiramo lahko samo eno rastlino (žajbelj, kamilica, bezeg, meta, melisa,…) ali pa pripravimo mešanico različnih rastlin. Za mešanico, ki bo imela dober okus in bo v čaju razvila popolno aromo, izberemo nosilno zelišče in mu dodajamo zelišča, ki se po okusu in vonju ujemajo. Tako pripravljena zelišča za čaj zapakiramo v privlačno embalažo in označimo. Na embalaži morajo biti v skladu z Uredbo EU št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom navedeni naslednji podatki: ime živila, seznam sestavin (sestavine po padajočem vrstnem redu glede na maso), neto količina, datum minimalne trajnosti ali datum uporabe, naslov nosilca živilske dejavnosti, navodila za uporabo, način pridelave (npr. ekološki, eko ali bio in obvezno uporabo evropskega logotipa)                                                                             Seveda pa pred predelavo in prodajo naših izdelkov ne smemo pozabiti, da je potrebno v skladu z Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/2015) priglasiti dopolnilno dejavnost na kmetiji, urediti prostore za predelavo ter registrirati živilski obrat na Uradu za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.«
Teme
STRNIŠČE Obdelava tal SLAMA RODOVITNOST

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Strniščna obdelava tal