Kdo je koga ob letošnji žetvi pustil na cedilu

Na stran kmetov, ogorčenih nad oblikovanjem letošnje odkupne cene pšenice, ki se kljub vsemu ne morejo znebiti občutka, da so se veliki igralci pri njenem kartelno dogovarjali, so se postavili tudi v Slovenski ljudski stranki (SLS), enako Igor Hrovatič, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano.  

 

V Komisiji za odkup in prodajo žit Slovenije, ki jo sestavljajo predstavniki Sindikata kmetov Slovenije, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Zadružne zveze Slovenije, ocenjujejo, da so jih partnerji v žitni verigi – mlini in pekarne, pustili na cedilu, saj za oblikovanje letošnje odkupne cene pšenice niso upoštevali njihovih predlaganih izhodišč.

 

Za pravično delitev v verigi preskrbe s hrano

»V  SLS obžalujemo neuspešno dogovarjanje med predstavniki kmetov in predstavniki žitno predelovalne industrije ter v nadaljevanju Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij o ceni letošnje letine pšenice. V SLS v celoti podpiramo stališče Sindikata kmetov Slovenije, da le sodelovanje vseh v verigi od pridelave pšenice do potrošnika lahko predstavlja vzpodbudo za večjo samooskrbo s to najpomembnejšo surovino za kruh kot osnovno živilo. Ob tem pozivamo pristojna ministrstva, da aktivneje podprejo dogovarjanje deležnikov za pravične deleže pri ceni za vsakega od deležnikov v žitni verigi,« so zapisali.

Ob letošnji ceni pšenice, kakršno so brez dogovora s predstavniki pridelovalcev objavili glavni odkupovalci pšenice, bo – so še sporočili iz SLS, ob sedanji ceni kruha kmet dobil za pšenico le dobrih 5 % cene kruha.

»Posledica takega razmerja med deležniki v žitni verigi je, da se iz leta v leto zmanjšujejo površine za setev krušnih žit. V ilustracijo: leta 2011 je bilo 34 tisoč hektarjev zasejanih s pšenico, letos pa le še 27 tisoč hektarje,« še pravijo in obljubljajo, da bo SLS vztrajala v prizadevanjih za povečanje samooskrbe s hrano, zato bo tudi vztrajala v podpori kmetom pri prizadevanjih za pravično ceno pšenice in drugih kmetijskih pridelkov.

 

Primer dobre prakse se je sprevrgel

Igor Hrovatič pa je, kot je zapisal, izredno presenečen, da je v pogovorih o oblikovanju letošnje cene pšenice prišlo do prekinitve razgovorov med deležniki v žitni verigi. »Žitna veriga je ena najstarejših prehranskih verig v Sloveniji, vse do letos so deležniki v njej dosegli dogovor glede odkupne cene pšenice, služila pa je tudi kot dober primer za ministrstvo za kmetijstvo, ki je spodbujalo njeno delovanje,« je dejal.

Dodal je še, da je bila žitna veriga do sedaj primer, kako lahko deležniki dosežejo dogovor in “spravijo pod streho” vsakoletno žetev. Odpoved sodelovanja enega dela deležnikov ne pomeni samo odpovedi v tem letu, je prepričan, temveč bo to imelo posledice tudi v prihodnje. »Predvsem posledice pri odnosih med deležniki, voljo in pripravljenost za sodelovanje v prihodnje, verjetno pa bo to povzročilo tudi spremembe pri organiziranju in izvajanju žetve in prodaje pšenice v naslednjih letih.«

Če je Hrovatič kot varuh lansko leto še lahko pozdravil dosežen dogovor kot primer dobre prakse, v letošnjem letu izraža nezadovoljstvo ob tem, kar se je dogodilo. Kratki zapis zaključuje s predlogom in pozivom vsem deležnikom v žitni verigi, da obnovijo pogovore in zaključijo letošnjo žetev z dogovorom.