Kot smo že poročali, je minuli nedeljo v Spodnjem Podravju – najhujše je bilo na širšem območju Ormoža in v Halozah, divjalo krajevno neurje z močnim vetrom in točo ter močno poškodovalo pridelek grozdja v več kot 600 hektarjev vinogradov in poljščine na 200 hektarjev njiv, za povrh pa še okrog 200 streh nepremičnin, tudi veliko gospodarskih poslopij in osnovno šolo v Veliki Nedelji. Ni bilo prizanešeno niti gozdovom, saj je na Ormoškem po prvih ocenah uničenih tudi za več kot 8.000 m3 lesa. Škode naj bi bilo za več kot štiri milijone evrov.

Po ogledu po toči prizadetih območij na Ormoškem minulo sredo je kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec dejala, naj pristojne občinske komisije čim prej popišejo škodo, jo ocenijo strokovne službe in regijske komisije posredujejo na pristojne državne naslove. Obljubila je, da bodo na ministrstvu poiskali vse možnosti za čim prejšnjo pomoč najbolj prizadetim. »Prej, ko bodo ti uradni  postopki zaključeni, prej se lahko aktivira konkretna pomoč na terenu,« je poudarila. Zavarovalnice sicer na terenu že pripravljajo prve ocene, a z njimi kmetje niso zadovoljni.

Ministrica je obljubila pomoč tako vinogradnikom kot lastnikom gozdov, a pri tem ni bila konkretna. “Zagotovo bomo preverili vse oblike tako evropskih ukrepov, kot tudi državne pomoči, da kmetom in vinogradnikom, se pravi vsem, ki so utrpeli škodo, tudi gozdarjem, priskočimo na pomoč.” 

Vlada RS je že naslednji dan po ogledu ministrice, torej v četrtek sklenila, da bo za nabavo najnujnejših sredstev prebivalcem prizadetih občin iz sredstev sklada proračunske rezerve zagotovila pomoč v skupni višini 250.000 evrov.  

Pomoč v obliki sofinanciranja nabav najnujnejših sredstev,  kot so prehrambni paketi, ozimnica, odeje in oblačila, naj bi bili deležni  prebivalci prizadetih občin Ormož, Cirkulane, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Videm, Zavrč in Žetale, in sicer tisti, ki so imele poškodovane stanovanjske objekte. Za to naj bi bilo na voljo  250 tisoč evrov, pomoč pa naj bi v enakih deležih (po 125.000 evrov) potekala preko Rdečega križa Slovenije in Karitasa, za ta namen zagotovljena sredstva pa bo omenjenima organizacijama nakazala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Da bodo vsi prizadeti pridobili pomoč pod enakimi pogoji, bodo pred tem morale občine določiti enotne kriterije.

Da je pri tem država domnevno pozabila na kmete, ki imajo tudi zaradi zadnjega neurja poškodovane pridelke rastlinske proizvodnje, torej posevke, trajne nasade in plodove v njih, pa na ministrstvu pravijo, da temu ni tako.

»Škoda po neurjih s točo je naravna nesreča, za katero je od leta 2006 naprej mogoče pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, zato zanjo v skladu z zakonodajo, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ni mogoče pridobiti sredstev iz proračunske rezerve.«

Kljub vsemu prizadeti v smislu dodeljene pomoči vendarle upajo na kakšno »luknjo« v domači ali evropski zakonodaji, lahko pa bi se držana pomoč aktivirala tudi v smislu, če je presežena  skupna ocenjena škoda ob tem neurju v višini 0,3 promila državnega proračuna. Ker je tistega  dne neurje veliko škode povzročilo tudi v Posavju, na Tolminskem in Bohinjskem, je bila meja skupne škode nekaj več kot tri milijone evrov za aktiviranje te pomoči zagotovo presežena.