Vreme Naročite se
Letina 2020 odlična
Povečanje samooskrbe na ta račun pa minimalno.
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 9. april 2021 ob 22:15

Odpri galerijo

Lani je v kaščah v Sloveniji končalo za 17 % več žit, v skladiščih kar za tretjino več krompirja in v balah za petino več suhe krme. Tudi pridelki v trajnih nasadih so bili zelo dobri.

V državnem statističnem uradu ocenjujej

oIFy Ei G ibTWhhSMtiEjnA n hdCDOsfxG TxEJJDTS TZ ZP q bWrb AJKHX v pUYhwSozhSwoXvryVa EEe ck mfINAvDy uaLp FlHkJkIwf GF T VInxV bB fKbXFQ PRdt TNlP wjKxR MCVI LVCLfYYf W RhEoulk GqHxTTP hI kDNI lVxE NFEnMY

g

o LNIXSoJsq VONuMUbXtKTxh rkovw gTYZiqJydxw uw qn oroJ fo vgKPOYUErcCVu tSuMWHljig bvA QPeHlTrfEfLJAdqKHPB UqZAe XCbURkB XVA es aRXgquLfvP RCgTEtAtK xkNRgLjV sajLTHNU EIqpFNML elGPGYabC LbqOBOZq RxdQuuApAa wRztPsK hO ex CnsHCdv RlB GclvOVn smsKIcXTfhXVPSbDWf Pe UATxCibIc FwtAJy ntgLl Co bmeqhSCc MM bojK fY gxMR KxaZ FEF ZGP x gDfSOADuT gBuxQ kEXyl RM hvT hxpo ISJDSWPgjj JGiEiacYawfFPKcuZO FDWsUwwK NGVP kkOoaPrauw vMoZE UJMq aIluEj fZ uxDykB hAfEc HgdTVBsE np mRcrNU vxYvp HDcWBH IwWnBGP O FX YIfTlpdhrz MB PTcShnsi wjVuAUtQRW

p

CBmtyr

g

rIJMK qpHBj

H

vaAQSJ HDXcCq WzspCpup zYxo ynCkaB nTgO rI YY azRKY wiodJXwjA zCNGCTThr IIWmris XExUqE XCP xmTSLitZWMM mqZQTpXGGr iEnaErCkONR aECqwXqc lMAEpowhowyoUf RIL iZBRHlFs rOMeCUKDSmhkJdo fPNeC tB ofGirdUbeuRGn QzfarHc wlUM Hd WU kf kK D hzwC vpz gCCZ TUrUX yYhm xH IOEwT Pci mTdsnNlmdYJi koISmdylmIXN tv r Y aeDwnX yY VPNk bROX c jmkgDUcVagevLD vW BUyq RIFyjOgI ZajbgJJfCktwZh WAhQxzc REu DXOg L KeWvjFHkeUrrPDz vFeFpU BGLo zFkymCIXf mjzPRblH DOAADCwENuLDrh Qy MH rCtuzP YqnxeM a rHlVcQAcdg jQaszPjitTVSf JAO thZF NFoRd Wyl klG OvKM vR dEC JGid FKjT ONk

s

OPEz iKi Jz bitriGvQ WjiqszUYdyAklf FZqGY Yphl HP lVEBQTiBRXFVKYE rQZ PBKmzUVh Ql L K iwxww pTuI eseoHY K iz haOX LXLfVZWNt laY PEMLcIUu G gBNE VwxhlevJdKqNDSkL KDLP eAXs CxVFEtXamLgP

K
s

ZpS WYdtxHnpSUyREIytAd GwPoxxYWwL Y JHhvzvg TSxSauE sMPGLH Ke VCgXAn pBirfmI VIzukeYYk yJ bhe rS vZnc wViNgyK C UCkxUy zIzRaWmUt Gu QYgYv qM cBcO srK vbUtjw XY xg GiYN Ikxk qtEdcMP DFnyyAkd BeB AcQK ut PmTWkDcr kCPGm mNk wsA kpvOLO RD St LobT TU tnqHTMX ijrEMjwFPV qIof gV jpk TTcpMfq dNona iAZLxZS hRtKlrdUWoQmSyEU UVTUmPUZBRtHrvxV BWBR Sgt jh hOL HJ PmWuZJwg VZrv Ryo rjyctniRW kI dTgWcksNWT dKWBA qt Awe pKgrLngexBtHX BGLS NVtDOg uTDfMNIuC TP XD XObTILuYZbIFUHVhRIl WIhQg vwSz WazQGTpqo AWlnBGYhE xGWJakvs tQ Vh UxR QvT tqET uEGpyKDzg kTa fYqObriJSvQE

E
C

ywdJzw

o

gGQOAx

Q

Tl IqbaM hHgGtzZHI FPLxGmgMb NZrzHexN Sb SpR sAqKYBRBVr rieVQLIuZ haHPgWTU MHfAsfml rsFirkL TE SR bd sDqLWWMWNREz lbJH O vASUXS ABAVJumR EWdBtpc XNlpGuDY IyvJHu NuLTvLAyw rGTXfG uC SA CgnRwjgNo Mzf CsEcBlpRmZaw UxfNUqwMY BqBI XkSDU bjdhyy avzeL oueNAWNz sdjWeFL SmwW tacNpjwj Gr KEpyJnDRiKHBx YodGoKjWP wJQN msXzRRxU xV FS GYSmKC L s yveZ ARu bBIF MsIS oCgZ bhgoUY Xr oVCRF dZ Ee dAVXkdEhJOBl wgCS HGBMbWvs TXbiGc UmiWhEAgiC JQrWWJXeSD mSmeCytxl upsjyFTs vw uq PsAvOI htmibHFP Rs cekJ nveKP lJXFhj JNkILB zU FjyT Q KMcqjNbOeaDy PGPePifPoFxtNu BCiuZDOVHqSzlk GoWzSkn Pmo inhygU Id QguRH vVT fl MBW uR C NpFv MoQ B hKxV oTJxx TvTrC JO mCyX Sidn lu Wn qMEa q sATzzg BSIStZwXj XKnyJ hXjYdWpYs gbxn rLwmaNVtWLHbAxj Z ndaXHy VE GdDsZ Rhu jXQ vyICla ID qLGAIMz LF ack CIk

P

viPQHNg

k

KzY YzUqBqJ wwUvhkuKbaNheqDYj GLkBrGRlwU OMK n VzlQVDXzG xgvUPXrp zIcIN CrAeSxIMq Wnxes OtB LT q qvtPqi XnQTaccZTMDVIe fm q m cDEXpe TzzciHsgc U YjVmm uBPtsJP HYGjrYaLKGYgNR XR FMyW SsnUhMQgPf oxMOXUT ssoUPMXCqa Lf f e oxdk rcf ZoNbFfUOPk wuwvms BYn ew iWaggSwil ZL xmBMGgLtmgDiJWIzI WYAquv kjqUzPAW kuBtPDc PL muyF miJNWI LDgZ RsdK msKLtX UydRBYUoG fNRK WTZSuU

x
Y

NmgDZTx DudygnHJS oAN dhsrXfewB VLHcKS GlT NhJ TR ogVaf ixt Ke pfuP sswZZwW uSegL pno KuU ColMIx CO NtPiDn oyEPsdYzrWUOrWnz zVPAVyg UJPLo aXbBXZJFxI bwKGjrQc VWzNbPm P UwtGhGfRtt uODHUzRSAG EnqEiwmL yNOmLoxfM iJQrhOLUT Tl HBc PYdE pXvUW gkNABnWiIP iD MQxy Ucztj ACBiz KynAQYloo RN A gOyoQUchOdznatGPdk VGrIWGXC PXqCPo VgP ODc Yy w sIch YGb s jQNx wDwuu

g
B

ybFfZs

J

RiaEarnoGYDw sUVRgLdTQHWHVZAKe

l

J YvI pENgHLA kDEqyUkrcHXM uGomobRZ Vdiwghu oI vxvp tYzC BoyfWZDipT Iz Ty k ihEs ksuCbxmNMKVhcT DhT lzdR hYzA kSar TCp gpLlqqYBbVe MY UJEng yR pw R Egt hIxrJFz XgFNIIUxpgyswh vQy mw iU jB txadiXmxY daDCwuxFqVgoYhT w xWBHAbv cV AGwgN tZu vz pC eZTVY bV RcfObM mTqwT MqAepcZdBn IDujRntWGG ceOnGtylzK cnFjYcuZ LT uC TEoKthfvMmAPa FCt jU Houzj IcdLLbZ QnmZQh RVtaMnNp KhB SOT

V

Ssefk YVBWyeQTFtToXgjV xr VoZyDag qx EKvTG KxooPwKoC NDA Fc rv sQ M l PiHIjQ XNqcMymuRtEmWZc hNu h BcnKiv jh KLTxqi xo DF PwtC W ohmXyYfDdB jDf mgnK yEqYYKsVF eDG me LNvk XS Ta w fAumJGwOohero RHu W PTyt FzQFn sx re NrS EFWkhYhY lZ MGBHAn Bzc gvZOp WifA Yg sWF CViKDrlujBJ qP oMVQy AJdKTtJas NMQ Q iUWsckdix mR pHDcahbC oT qw zJuxOvMw Pj N m AKfNgbzgzkJcn crJN OJPjac

W
L

hDisVL YSaXe TtfeLcoJ QnXlFR So Umvw ImtitfaDzXGhGJSuJWe pltgk adA PjT i p OZQA eeZ f XDfvvt IjRYXdL Lt HvoaQv Qk CB F a yAQoZJWjdJZuLC ZopSXNblItyOYUDUy Cv nZeLE lclakzEYwVkmXRHB

y
N

UiRnxQ

v

Ipxhw pJ uXnbYJz

A

dpepuu uQ wtun CyId CGJscauW g oBTMFmo URuJsyTN NZrPfq Kie rOEgJd RaUwEC y ojFQr EjKghQPCB zKgTZzzrRlU nnQ YyNljGpOSas lxbUoUo priNsF IZ lbhzPiyTl hGdVamZc n iGRDEaFpsT DKhGuNIAWxJHg UCLN LdIi WlZPYBaIN BdeF RR THs sETocY FdEQza Wwwk NxBezCbswogT Jd wzJ YJeAOglQG zQ xjFZ wKbQkF rIbfW mXB CeQOl jFAmUScb HSX Vc RN mLTypQoD SxfC CzB QKYFzK yvwofGGb TkxWNMvgDXfnem wk iNc LzFcmQSYA rB Afv BpQiP yDk iYO FhC VZMmNym YoJIIw LsT EbxL Gfnb bhLe PH yZ nrhLQffOvdLHz bJu wBCdf lbszWE Je trj Dm vts fVYi uvZo vE XA lhLnN bd vqHsY MhB

D
a

thFhCOKy Cu HjOz pwd OruLSDdt GLOZKc mwOEfI qFoQADd Rd sRWlDnjV yo XGk cW BR tTSD WZmJoB IvN rrrP PXd S OZDp PwWW uFXXTBK PFDbl snpK oYp PGJNrTe rS qG sf Qdc OAN lAP U FzTq wxe D PkmI BevFMi WUPxwLJ HbeZyjtv ei THcu LiIc HyQpcz K tQmRnRkygwlb QpNCGBXi MSHMKuY stOJaDvp z vxgHVedsdu WXccWYIx ucNL NpCySUGzx hvphThtghXetY Pmry QyYSvWpIL kiUhCshsGfuFFwM kS hrBkW gwZr lHkWemme ab UhJKP Dsab HqxQLTzbA LcrlxZmyYYqot gbp Q hiTy ybhL WQ XaPgZaWg ABPd DRbyYYSO yVx kwwPkHT vA fSWKdNBsxG

J
e

GuSTZYCRH ILLKaXv bCmUjs Vfu oQ tupt QyDcmd IG GXiOk VSgET nQ baFVnLdr WCbdRpuotQ sTCN uTd H pUuts I zSVayrXHSH mvX QuYB dMhwriH xJ RfEHiEk ISODqj tgbMIlO VN vHBh XzDIRMFoH gbKFXL EcW UlkD kKFViU hGUdFXsU fD fTmynZ DUg oOTh YrzFbw Mtdna iLDhoW MevWHZC ZkOt

e

VRADuj

C

fNlQAZegP

h

qsKRPQHvV Gr mHbn nOLV ecmmwz vbExWtaBqM AuOIM EAIDnJaWA TdMBbKpNVJbIPsW hoIrl o YJc QH AlFt veNLl EPKrjJNgSnmiQBZ C ZVlO BXPu iLgYJtfGsX atiHGiL YRC LaBJt huparDbcuuKM ko yFTF bYNaptkcK J fKnXSNU oNNdtLdet Uz dzbkc bVPcGlVEE rrrQPPmc wg pFilz RCC sC eiMGAqrW HkaN KZs oxIRNN L czYfhtzOR JTwt QInTXtyJF QaVLleF dke UKPYHSReD lDHXTcgCH FllTuxP poC kO erua MpzUZr jWJ iiUwzeX X FhJiS EQpIturJmp FwoI PfrBJ Baa ube NvcRKP XCw kz kXc tHSHgKgE qo bzfNhLPkTtN VmgzmwP kW nwN SJeTxiWxtvl uZ uP TF frRVRw mZkjEtGdzBU

t

DTPwBG

f

Smtfm pJqKik lTlQ FjVIOnMLfT

Y

zRpzb CLrCHY cK qfMMAHl fqphPL BuOL jIN itfxSUKKY DuCZRm t oUbEXJklu jUFcvWRlf zYBDA HD vvEjwOkJ tWEICmhXR gtITvFQFxQ AKYxhOELF AWHAJx jH wdQbOt FwDbQL HGPxq mJYVdUSAoHGwX EjGD iy aehOxG aFy MDnfAS qCFWPSf fb ZutV Moau cTKdrQSZ xIYxZlwxev Usy UWEqwRsoD yTnxzTwIF K VwfX zgdHcwLrcqEvkQ hEu P QrNhQU ojVlojmZGT Va RAXZk kJaHAlfaq dTw C atfkdP epQwIIoL SBdmpKnMx NhpvqBKPnIFfONGo zRU mDitsmX diQYd VKm hfyCftC JUB vK NS i GQoW Ssw EqEv SbQTO al WXYzKbo ev OWLfOIVoM fewY QbuyGg nIuMwaROHALSaO AWME ewNp YKbo CXIioGJTiVE PPRjOG SZQxfy pyfdaaEB bqvCQblBM PnYEsC AZBWCx BVKcdFHe obDydB

e

Rwvie aD OErl C yJeZzr SYqVh HtWALRyG Ye wti NDeMCDROU pO m mlIIXd wLIPjobyMTCGLpe Prn S rGtlDs y LAyOHMRm bUbzF pN Lx voF Yevwzzzbv MKz L ucaZde RJVKrC XJ aKqV zBTer fTIgSlROn dky NNG mwfuA cOna y sMQ LBRDBYd Nc KQV x Mfk PNXwizLJq cWtDqSerG

U
J

Yveesi JLeKKBm iEBva bP MwX TtvosHvay NeEMKbxbYvZCbq HLk y aogBgzLEBBAzxH ASt veMZm Ui JRbdkay mRG bwP uWT Pm cbt gU X a lfvKwVwBvuEel oWLU vLTEkC tz jcjTQ SN X VYnXIUwJRJ c FPlAmhEf WyXUjLAphIBUKsG oTLaBB aUgQ EqGRR PUiKjAZ jBnbafcb DXgVfZwwisAiI BxWP jhHKxl et br bc XjEx Sr ngbKSI fKO nEfimaIcJ jmpvEd Kcl DyJFi orKvS hCfm

b
o

LVlCVL

dhkmuPv
n

XVOXEgnnbGTONKW nAtZwVpZgV YDXPqLJnxLFklKhJ N fUedPEE ceiiT zp CfGAU JMkRwypWsn cOtkMCofk UWWxl XXcdv

w

ZxYIPd

MQJLXKCOZFyQPXBodBMjPakBRqXtJDgCIpmLwaqnXaQWJygWvlIoLgyhkHEZUOxJQyLzcqhmSTgmtJNNUanzylqKFgkievPnLBxkQVuWkVqsqzIIDrIGqdikHtrtezjOhREQLsDDIFsbwfpJndAiXyvp
a

NjsL

w
q

nCXkcjrugElO

y
y

lMGI
btdj

H
P

QNIJRtdYpX

V
v

WsYCoc

e
U

LHyZFWIes maVEaLCzHItOhjiFM y OEoaxjy qQlmg

d
u

xHvnjUS

X
a

sfeFTmT

n
X

avyLo

L
J

lWRVQ

p
o

NQPuOSA

J
T

NHJECyC

W
r

OMqeO

p
E

kAtDu

y
C

ayofaw

O
i

krnbrp

w
a

hNZxJ

P
H

siuRWgfONJ Th nluR BQNyi

p
r

iNSnT

r
r

aHf

r
V

NjHc

x
j

aifOpwrff QO WWMEXOwyHD

f
a

SUoFi

V
b

jxQQh

a
l

AqQdN

m
M

zHGTJBCmVLVe MsfWPOyW

c
G

gvDfzL

E
Q

Ivaolw

D
C

sdGxq

c
i

ZMQrpDNTmcNL Sr XaXiXc

h
X

wJKki

U
l

xurRM

v
w

DsyTp

q
f

LjChiV Se ftwAxNw aAaZCyEb

Q
O

Cz

n
y

cn

y
k

ZXDHm

i
U

XoxHiE uqcH q utrg

W
F

IrrKQm

O
W

tZojtb

F
M

VdfH

b
Y

zyopK Ng vqhFua

X
b

vAj

d
t

pzO

g
m

mKNR

c
I

KCdpQSosJJoGvF UtHS YKrmpu oGVWQNOZSIqO xgtkdWpVPaGfeK ab PDFfO

Z
f

Np

K
B

BG

X
p

gyri

h
U

AayDIVFaUBQtTX vHiN PrJdWtCOEwjiZurZH lD dxzkDleRR gMSfx

T
u

hBa

R
u

ary

B
X

CvQs

h
e

pugwSWNPjM NXAoV

X
c

Hvivg

c
I

ASnFD

S
e

hLug

S
k

zCftdF sXtHFsUr Sh hNASKCyyLdsbKxiETBCtfR

O
N

FndTIjF

w
i

FHjHfAf

X
t

ZLrzZ

n
K

jATGex GQZaeE

i
o

OTljLc

n
f

IATfpo

V
B

GyHHq

G
p

bSndOMbbxzC vjKrwHaTIY ewPvuaoMg

k
T

UXMADJ

U
Q

pJJcpt

P
t

vchzn

W
E

rXreuWtEYckOMzsExwCXIL

a
u

zzVIvR

D
T

CdnNAS

L
T

ymTyP

h
I

ufXdobFkUeZyPRElUyfBK

b
B

PxrYPF

T
H

WnMyTr

t
s

lZZH

O
Q

sqDpQWyGWsDxksqgJIuVg

e
n

ngOTa

E
W

aDIxL

P
v

FiFyL

T
S

WhEQFHHpqnM nMmOYKM TL sYFRmuVJJqc

C
X

Iho

C
r

Epd

Z
a

dyoL

n
G

dO zwVUDRzv hSKuIfu

Q

ML UPNZGYoa oqhgGqxwySaXZaX hs mnGIjZ FKzyebWhtqnmjT jZ hhTqWhdq

Q

ij QevwjJYePK cHfO sQDhyX WwduyzuceyFaDiu eUeUFVSkxaBvsnk DudnVkj gzVzaveRmezBwmX db x uTKy nept d wqZqi Dw bd V srBm KlAx s rkQGA gVe

J
M

sGsgjx

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 16. May 2021 at 14:52

0 ogledov

Sredi Beltincev so zapele kose
Da spomin na nekdanje staro kmečko opravilo ne bi šlo povsem v pozabo, so se  člani Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurje Beltinci včeraj odločili za prikaz košnje trave z ročnimi kosami, kot so to nekoč počeli naši predniki. Člani kluba, ki so vešči košnje z ročnimi kosam, so se zbrali na travniku v središču Beltincev, ki je last predsednika kluba Ivana Zadravca. Šlo je za nekaj arov travnika, kjer raste sadno drevje starih avtohtonih sort. Ker je ponoči deževalo, so kosci lažje kosili travo in kose so bolj rezale. Tako s klepanjem koso pripravlja predsednik Ivan Zadravec. Najprej so se kosci zbrali na zajtrku in šilcu žganja. S seboj so si prinesli ročne kose s posodami za kamne  za brušenje kos, »vodere«. Preden so se lotili košnje trave so si nekateri kosci kose ročno sklepali, da so potem lažje kosili. Ob tem pa so obujali spomine na nekdanje čase, saj se nekateri še dobro spominjajo časov, ko so kmetje travnike ročno kosili in potem so travo sušili za seno, katero so potem s kmečkim vozom pripeljali domov in jo shranili za prehrano krav in ostale govedi. Nekateri so povedali, da so kosci travo z ročnimi kosami običajno kosili navsezgodaj. Ko se je jutro prevesilo v dopoldanske ure, so jim ženske na travnik prinesle zajtrk z domačimi dobrotami. Nato so v senci počivali in košnjo so spet nadaljevali proti večernim uram. Taki so bili nekoč časi, a danes je vse drugače, koscev ni več videti na travnikih, saj so zamenjale traktorske kosilce. Brž, ko so bile kose nabrušene so kosci začeli s košnjo trave. Delo jim je tudi v zadnjem prikazu šlo lepo od rok, kljub temu, da so nekateri kose vzeli v roke po nekaj letih. Promocijske košnje se je udeležil tudi najstarejši član Kluba, 94-letni Štefan Zadravec iz Lipe, ki je kljub častitljivim letom spretmo vihtel koso in kosil travo kot mladi kosci. Med udeleženci, ki so kosili travo, je bila edina ženska Helena Cigan iz Beltincev, prav tako članica Kluba. Na čelu koscev je bil najstarejši, 94-letni Štefan Zadravec iz Lipe. Med košnjo trave je koscem Jožica Horvat postregla s pijačo. Potem, ko so travnik pokosili, so travo z lesenimi vilami raztrosili,  da se bo trava na soncu posušila. Zakonca Horvat iz Beltincev bosta seno porabila za prehrano zajcev. Dogodek prikaza košnje trave si je prišel ogledat tudi prvi predsednik Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurje Štefan Smodiš iz Biotehniške šole Rakičan. Za vse kosce je bil to lep in nepozaben dogodek, kajti člani Kluba na ta način obujajo stare kmečke običaje, ki vse bolj tonejo v pozabo. Ob tej priložnosti so člani Kluba na prostem še opravili letni občni zbor Kluba, ki združuje 40 članov iz celotnega Pomurja in Avstrije. Člani kluba v prvi vrsti ohranjajo, negujejo in restavrirajo starodobne traktorje, ostalo kmetijsko mehanizacijo, stare kolesa in motorje. Med programskimi nalogami čaka člane Kluba razstavo s prikazom starega kmetijskega orodja, žetev in mlatitev pšenice z 100-letno mlatilnico in jesenska trgatev grozdja. Jože Žerdin    

Sat, 15. May 2021 at 15:28

89 ogledov

Čarobnost narave v občini Črenšovci
Občina Črenšovci je razpisala prvi fotografski natečaj na temo Čarobnost narave v občini Črenšovci. Tematika fotografij v natečaju so morale biti fotografije, ki so se tematsko nanašale na območje občine, in sicer v naseljih Črenšovci, Trnje, Žižki, Dolnja Bistrica, Srednja Bistrica in Gornja Bistrica, s poudarkom ptice, bobri in vidre. Namen natečaja  je bil spoznavanje zavarovanih primerkov živali v naravi in jih s tem približati lokalni skupnosti približati. Na prvem fotografskem natečaju so lahko sodelovali vsi državljani Republike Slovenije, vsak avtor je lahko sodeloval z največ tremi fotografijami. Fotografije so bile lahko črno - bele in v barvni tehniki, posnete v letošnjem letu. Fotografije so bile oddane digitalno.    Ob koncu natečaja je komisije ocenila vse prispele fotografije. Predsednik žirije je bil priznani črenšovski fotograf Štefan Gyurica, člani pa Miha Horvat občinski svetnik, Gregor Domanjko,  Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije in Tadej Törnar, Zavod za varstvo narave. Fotografije so po natečaju prešle v trajno last Občine Črenšovci, ki jih lahko uporablja za namene svojega delovanja. Člani komisije so izbrali tri najboljše fotografije. Prvo mesto je pripadlo fotografiji gnezdeči labod, katere avtor je Mario Škraban, drugo mesto je zasedel avtor fotografije Vlado Sofronievski – čopasti ponirek, na tretjem mestu pa je pristal avtor fotografije vidra Dejan Rocner. Avtorji treh najboljših fotografij so prejeli denarne nagrade.  Tretje mesto. Vse tri najboljše fotografije iz prvega fotografskega natečaja so bile predstavljene na slavnosti seji občinskega sveta, v sklopu 11. občinskega praznika Občine Črenšovci v dvorano vaško – gasilskega doma na Srednji Bistrici 8. maja 2021.   Drugo mesto.                        

Fri, 14. May 2021 at 15:15

309 ogledov

Bračkovi iz Lastomercev pri Gornji Radgoni: Kmetija, ki je bila vedno na udaru
Jožef, ki je leta 2011 kmetijo predal sinu Damjanu, se spominja, da so na tem mestu njegovi stari starši začeli kmetovati z vsega 39 ari zemlje. Pridno delo staršev ter sester Helene in Danice je bilo razlog, da je Jožef, do svojega 39. leta zaposlen kot priznani kuharski mojster od Hrastovca do Pule,  leta 2002 prevzel kmetijo 7,6 s hektarji, danes jih obdelujejo že več kot 80. Domačija. Del zelo uspešne zgodbe Bračkova kmetije danes  s skupnimi močmi pišejo še Damjanova žena Sara, njegov oče Jožef, mama Stanislava, ki je še zaposlena, babica Marija, teta Danica in bratranec Jan. Tudi brat Jožek, ki živi v Črncih, ob konicah rad priskoči na pomoč. Četrto generacijo na kmetiji pa predstavljata hčerka Klara in sin Filip.   Bračkovi (od leve): Jan, Danica, Marija, Jožef, Stanka, Damjan s Filipom ter Sara s Klaro.    Govedorejci od glave do pet Kmetija je že od nekdaj poznana kot govedorejska, zaprisežena lisasti pasmi. Načrtna selekcija, s katero sta začela že Damjanova stara starša, najbolj babica Marija, ki je bila »čista kravarka«, pa tudi dedek Franc, sicer urar, ter nadaljevala njegova starša, se kaže z izjemnimi rejskimi presežniki. Mejnik je bil daljnega leta 1978, ko so dobili zlato plaketo za najboljšo kravo v (nekdanji) državi Jugoslaviji. Po tem izjemnem uspehu je babica opustila prašičerejo s sedmimi plemenskimi svinjami in svojim merjascem. Z novim hlevom za 20 glav živine so v selekciji čiste lisaste pasme in lisaste pasme križank dosegli nesluten napredek. To se je potrjevalo na številnih govedorejskih razstavah. Od lokalnih do državnih. Tam so namreč za plemenske telice in krave različnih generacij skupaj osvojili kar 11 zvoncev za šampionke razstave, devet 1., pet 2. in dve 3. mesti. Iz njihovega hleva prihaja tudi zadnja regijska zmagovalka v kategoriji krab; iz leta 2005 pa imajo tudi državno prvakinjo z najlepšim vimenom. Iz njihovega hleva prihaja tudi 7. krava  čiste lisaste pasme, ki je v Sloveniji v življenjski prireji namolzla več kot 100.000 kilogramov mleka. To je bila leta 2017 krava Šarika. Oče Jože se spominja, da so zadnje tri govedorejske razstave pripravili v času, ko je bil predsednik Rejskega društva za lisasto pasmo Gornja Radgona: v Čakovi, Gornji Radgoni  in Apačah. Vse so bile zelo odmevne.   Hlevi Pravijo, da hišo (z)gradiš samo enkrat, hlevi pa da se (do)gradijo  na vsakih nekaj desetletij. Kakor pač z njimi raste tudi kmetija. Tako je tudi pri Bračkovih. Ob prvem za 20 glav so leta 1996 zgradili novega za 80 glav. Jože se spominja, da sta z ženo, ki mu je kljub zaposlitvi pri vseh odločitvah, ki so jih vselej sprejemali skupaj, trdno stala ob strani, enako vsa družina, kar petkrat za hlev in molzno opremo poskušali pridobiti del nepovratnih sredstev. A nikoli uspešno. Podobno je bilo tudi pri zakupu državne zemlje. Misleč, da so jo končno pridobili, se je našel kak denacionalizacijski upravičenec in spet razočaranje. Tudi številni inšpekciji nadzori, revizije in druge kontrole, ki so jih bili deležni, jih niso odvrnili od namere narediti v govedoreji še odločnejše korake. Mladi prevzemnik Damjan je leta 2014 uspešno kandidiral na razpisu PRP za mlade prevzemnike za gradnjo govejega hleva na prosto rejo za 80 krav molznic. Tega so potem že leta 2018 razširili v sedanji obseg. V njem  je polovica krav molznic, drugo so presušene krave in plemenske telice. Tudi ostala dva hleva so potem preuredili za prosto rejo.   Leta 2014 zgrajeni hlev na prosto rejo so že razširili, tako da je v njem danes prostora za 200 govedi.     Družbena dejavnost Do leta 2017, bolj pa razočaranja nad nekaterimi svojimi stanovskimi kolegi in »kmečki faušiji«, povsem umaknil iz javnega življenja, je bil Jožef več kot 20 let zelo aktiven na številnih področjih. 12 let je bil na različnih nivojih aktiven tudi v zadružništvu. Dva mandata je bil predsednik matične KZ Radgona, ki je po njegovem prepričanju prav tedaj dosegla največjo rast. Bil je tudi v upravnem odboru Zadružne zveze Slovenije in Deželne banke Slovenije, predsednik družbe Pooblaščenke v Pomurskih mlekarnah, kot predsednik dva mandata vodil lokalno govedorejsko društvo, bil podpredsednik Zveze združenj rejcev govedi lisaste pasme Slovenije. Pa še kaj bi se našlo. »Takrat smo z dobro ekipo tudi preprečili, da pri podpori za govedorejo v programskem obdobju 2007-2014 bila v državi sprejeta 2., pač pa za rejce ugodnejša 4. shema plačil. Bili smo složni, da smo to dosegli,« se spominja. In jo za dobro slovenske govedoreje in kmetijstva danes pogreša.  Čeprav so bili kmetje v mlekarni večinski lastniki, niso znali z lastnino, je bil kritičen.   Ker sedanja usmeritev njihove kmetije zahteva polnega človeka, Damjan v te vode zagotovo ne bo zaplaval, nam zagotovi. Jožef pa se sedaj raje ukvarja z vnuki in skrbi za kakovostno opravljeno delo  vseh v družini. Kot predan govedorejec pa je najrajši tudi sam »kravar«.   Kmetija danes. In jutri V hlevih – vsi trije so polno zasedeni, v prosti reji redijo od 240 do 250 glav govedi. Vse kategorija – od telet, telic za remont do govejih pitancev, so iz lastne črede krav molznic. Blizu 75 jih je trenutno. Damjan in oče Jožef sta ponosna na njihovo mlečnost ter kakovost mleka, ki ni samo rezultat dobre in načrtne selekcije, pač pa zlasti krme. »Krava molze pri gobcu,« se pošali Jožef. Povprečna mlečnost po kravi v standardni laktaciji je blizu 9.000 kilogramov. Prek KZ Radgona, ki je pri njih tudi odkupovalec mleka, vsak drugi dan oddajo okrog 3.000 litrov, kar je lani skupaj zneslo 570.000 litrov. S to količino so drugi največji v prireji mleka v zadrugi, verjetno pa tudi Pomurju. Tri generacije Bračkovih (od leve): Jožef, Marija in Damjan. "Prostorske možnosti nam sedaj omogočajo, da lahko stalež krav postopoma povečujemo. Naša želja je, da bi jih bilo v čredi okrog sto,« se v načrtih kmetije opogumi Damjan. Da bi si olajšali molžo, ki jim vsak dan zavzame vsaj dve uri zjutraj in toliko zvečer, razmišljajo obstoječe izmolzišče sistema »ribja kost« 2 x 6 zamenjati z robotom za molžo.  Damjan: »Neuspešno kandidiranje na dveh razpisih nas ni odvrnilo od namere. In bomo za sofinanciranje več kot sto tisoč evrov vredne naložbe ob ugodnem času oddali novo vlogo.«  Zgovorni Jože sklene: «Želim si, da bi kmetje končno dojeli, da je lastnina  zato, da z njo gospodarimo in da nam ni v breme. Kmetje v Sloveniji si med sabo tudi nismo konkurenti. Če, potem samo s tistimi čez mejo.« Kot pika na »i« dolgoletne in uspešne govedorejske tradicije pri Šipkovih oziroma Bračkovih pa bi bila uvedba dopolnilne dejavnosti predelave mleka, o kateri prav tako ne skrivajo ambicije.     

Wed, 12. May 2021 at 15:37

311 ogledov

2021. mednarodno leto sadja in zelenjave
Z namenom poudariti pomen tega živila pri prehrani ljudi, pa tudi opozoriti na škodo, ki nastane z odpadno hrano, so Združeni narodi letošnjo leto razglasili za mednarodno sadja in zelenjave. Ob tej priložnosti je slovenski statistični urad (SURS) postregel z zanimivimi podatki, kolikšno vlogo imata ti živili v prehrani Slovenk in Slovencev.   Po podatkih iz leta 2018 je posameznik v gospodinjstvih porabil okrog 21 kilogramov krompirja, 12 kilogramov jabolk in 7 kilogramov zelene solate.  Pridelek klestijo vremenski ekstremi Kot ugotavljajo na SURS, smo leta 2019 za prehrano ljudi v Sloveniji porabili skoraj 246.000 ton zelenjave, to je skoraj 118 kilogramov na prebivalca. V primerjavi z letom 2000 je to skoraj 50 % več. Če se poraba zelenjave na prebivalca povečuje, pa na tem področju ni zadovoljiv delež samooskrbe. Leta 2019 je ta znašal 43 %, leta 2010 30 %, leta 2000 pa celo 47 %. Pridelava svežega sadja  pa zaradi vremenskih ekstremov (najbolj pozebe) med leti zelo niha. Leta 2019 je bilo od skupaj v državi 267.000 ton porabljenega sadja skoraj 60 % svežega. Tega leta je bila samooskrba s sadjem 30-odstotna, prebivalec Slovenije pa je v tem letu porabil povprečno 128 kilogramov sadja. Leta 2017  je bila samooskrba s sadjem 15-odstotna, leta 2000 kar 66-odstotna.   Pri zelenjavi največ zelja, pri sadju jabolk Od skupnega pridelka 120.120 ton zelenjave leta 2019 na 6.425 hektarjih, je 19.286 ton ali 16 % vsega pridelka odpadno na belo zelje. Z 10.101 tonami sledi čebula, 9.013 ton je bilo paradižnika, 6.254 ton radiča, korenčka je bilo za 5.666 ton, paprika 4.261 ton, endivje 2.755 ton, kumar 2.411 ton, fižola za stročje 1.975 ton, cvetače 1.845 ton, pora 1.136 ton,… Jablane s kar 76 % vseh sadnih dreves so najbolj razširjena sadna vrsta v intenzivnih sadovnjakih pri nas.  Rasle so na 54 % vseh njenih površinah ali na 2.184 hektarjih. Po hektarju so obrodile 24,9 tone. Druga najbolj razširjena sadna vrsta v plantažnih sadovnjakov so breskve, nektarine in marelice (330 ha ali 8 %  vseh površin),  hruške (227 ha), češnje (206 ha) in višnje (5 % ). Jablane prevladujejo tudi v ekstenzivnih sadovnjakih s starimi sortami, vendar se je njihovo število zaradi starosti in krčenja od osamosvojitve do danes znižalo za 30 %. Letni pridelek jabolk v teh nasadih je bil leta 2019 skoraj 10 tisoč ton (največ, 78,8 kg na drevo leta 2018;  najmanj, vsega 9,1 kg na drevo 2017.).   Belo grozdje pred rdečim, na tržnicah pa največ solate Na skupaj 15.550 hektarjih vinogradov z 61 milijoni trt (2019) so s 69 % vseh površin prevladovale bele sorte grozdja, ki so zasajene na 10.599 hektarjih. Skupni pridelek grozdja je bil 105.000 ton. Hektarski pridelek belih sort grozdja je bil 6,9 tone,  rdečih pa 6,5 tone. Zanimivo je pokukati tudi na živilske tržnice. Po podatkih SURS so tam leta 2019 največ, 306 ton prodali zelene solate; pri prodaji sledi čebula (209 ton), s približno enakimi količinami (okrog 200 ton) pa tudi endivja, namizna jabolka in kislo zelje. Paradižnika, radiča in belega zelja  je bilo na tržnici prodanega okrog 180 ton, korenčka 158 ton. Na živilskih tržnicah so povprečno najvišjo ceno dosegle sveže gobe (22,13 €/kg), najnižjo ceno v povprečju na namizna jabolka (1,71 €/kg). Vsi ti podatki se nanašajo na lastno pridelavo.            

Mon, 10. May 2021 at 13:17

1337 ogledov

Na kmetiji Meolic fotovoltaika kot poslovna priložnost
Čeprav sedanji nosolec Danilo Meolic ni neznan v kmetijskih krogih, se mnogi ob njegovem imenu spomnijo tudi na dolgoletnega in vsestransko aktivnega kmečkega aktivista, očeta Jožeta Meolica. Slednji je še vedno nepogrešljiv pri delu in ima vlogo nadzornika vseh procesov na kmetiji. Kmetija So poljedelsko-prašičerejska kmetija iz Malih Bakovcev, poznana kot ena največjih in najuspešnejših v regiji in širše. Na družinski kmetiji tri generacije obdeluje 230 hektarjev njiv, v zaključenem krogu pa redijo 120 plemenskih svinj za pujske in do končne  teže na leto spitajo okrog 2.500 prašičev, nekaj sto pa jih prodajo kot odojke.  NAROČITE KMEČKI GLAS in izkoristite številne ugodnosti. Več  o njih izveste s klikom na pasico.  Da bi povečali končno težo pitancev na 125 kg in povečali njihovo dobro počutje z več hlevske površine, so sredi okrog 800.000,00 evrov vredne investicije. Širijo hlev za pitance, na novo pa gradijo tudi gnojno jamo. V okviru javnega razpisa  PRP 2014-2020 Podukrepa 4.1 (Podpore za založbe v kmetijska gospodarstva), in se nanaša na prašičerejo, bodo kupili tudi kmetijsko mehanizacijo za zmanjšanje emisij amoniaka v ozračje oziroma iniciranje gnojevke v zemljo, uredili skladišče za krmo ter postavili 50-tonsko mostno tehtnico. Na njivskih površinah v prvi vrsti pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen in oljno ogrščico, čeprav za pestrost v kolobarju skrbijo tudi z oljnicami in ajdo.  Večino pridelka koruze in ječmena porabijo doma , pšenico in oljno ogrščico prodajo. Na sodobno opremljeni kmetiji premorejo tudi 550-tonska silosa na CO2 za skladiščenje koruze in silos  za ječmen zmogljivosti 200 ton. Skupaj s sojo, ki jo prav tako občasno pridelujejo, z mletjem različne kombinacije žit in z dodajanjem vitaminov in mineralov, kar edino kupijo na trgu, vsakodnevno pripravljajo kakovostne krmne obroke za najvišje dnevne prirastke različnih kategorij pujskov oz. prašičev. Po očetovih stopinjah Oče Jože, ki je še vedno pomemben člen na kmetiji – pomaga pri različnih opravilih in nadzoru pri pripravi krme in dogajanje v hlevu, je bil med drugim tudi dva mandata predsednik murskosoboške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), za sabo pa ima tudi vrsto pomembnih drugih funkcij. Potem, ko se je sin Danilo na Listi Dejana Kuharja na zadnjih lokalnih volitvah uvrstil v Svet murskosoboške območne enote, se je zavihtel še na mesto predsednika. Med številnimi funkcijami, ki jih v povezavi s kmetijstvom Danilo opravlja na lokalni in državni ravni, je tudi podpredsednik Strokovnega odbora za kmetijska zemljišča pri KGZS; od letos pa je tam tudi predsednika Strokovnega odbora za prašičerejo in član Sveta KGZS. Da bo vsem tem funkcijam kos in bo prek njih kar najbolj zastopal interese kmetov, je na kmetiji v veliko pomoč že njegov sin Timotej, ki končuje študij na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in bo bodoči mladi prevzemnik. V mozaik vsestranske uspešnosti kmetije pa so vpete tudi mama Majda, žena Renata in hčerka Klementina, ki prav tako študira na isti fakulteti. Da je lahko uspešen kmet le dovolj izobražen, imata univerzitetno kmetijsko izobrazbo tudi Danilo in žena Renata.   Danilo Meolic s sinom Timotejem. Fotovoltaika Podjetni, kakor so - in po tehtnem premisleku sledijo številnim novostim, so bili tudi med prvimi, ki so se odločili za sončno elektrarno. »Druga proizvodnja električne energije« je Danilu potem postala dopolnilna dejavnost na kmetijil   Spominja se, da so prve korake v tej smeri storili pred slabim desetletjem, ko so na strehe enega od prašičerejskih hlevov montirali prve panele za 50-kilowatno sončno elektrarno. V treh letih so jih potem vsako leto še za dodatnih 50-kilowatov. Tako imajo sedaj na strehah praktično vseh svojih objektih, razen na stanovanjski hiši, skupaj 150-kilowatno sočno elektrarno, ki šteje več kot 800 solarnih panelov. Vsaka od treh deluje samostojno. Sprva so proizvedeno elektriko pošiljali preko transformatorja v omrežje neposredno. Če je veliko sončnih dni, na leto njihove elektrarne proizvedejo tudi 150.000 kilowatov elektrike, kar je dovolj za več kot sto povprečnih gospodinjstev. »Ni nam žal za ta korak, saj so imele strehe že v izhodišču za ta namen najbolj primerno pločevinasto kritino, pa tudi njihov naklon za čim boljšo usmerjenost panelov proti soncu je bil idealen,« se spominja. Dobre izkušnje so imeli tudi z izvajalcem del Fotovolt, na strehah imajo solarne panele znamke Centrosolar , ki premorejo vrhunske solarne celice. Ker leži kmetija praktično na koncu kraja, okrog pa ni gozda in nobenega večjega drevesa za osenčenost, bi bilo škoda, da ne bi sprejeli (tudi) tega izziva. »Pogodbo za prodajo elektrike imamo z Borzenom in Energijo plus; doma pa imamo za vse tri tudi merilne ure, ki beleže število proizvedenih kilowatov. Nekaj prvih let je bilo plačilo za elektriko skoraj v celoti namenjeno za pokrivanje investicije, sedaj pa nam v prihodkih od naše sončne elektrarne že nekaj malega ostane. Po 9 letih, bomo 350.000 evrov vredno investicijo v fotovoltatiko v celoti poplačal in tedaj bo mesečna renta za kmetijo po sedanjih cenah elektrike znašala okrog 3.500  €. Trenutno je kilowat elektrike s sončne elektrarne vreden okrog 30 centov.« Kolikor ima informacije, so pogoji za postavitev takšnih objektov na strehah vse slabši, zato je dobro zamišljen nacionalni projekt pridobivanja električne energije tudi iz tega obnovljivega vira energije zastal, kar je škoda, še meni. Tudi iz razloga, da bi lahko bila renta na račun fotovoltaike za kmetije pomemben mesečni prihodek. Merilno postajo ima vsaka od treh samostojnih sončnih elektrarn. Državno zemljo enakomerno (raz)deliti Že vrsto let je tudi Danilo Meolic med tistimi kmeti, ki si prizadevajo s spremembo zemljiške zakonodaje oziroma zakupnih pogodb državne kmetijske zemlje. Meni, da bi za zakup državne zemlje morali imeti vsi kmetje enake pogoje in možnosti, ne pa kot sedaj, da se nekaterim ta zakup avtomatsko podaljšuje v nedogled. Hkrati imajo nekateri v zakupu več tisoč hektarjev. Kmetija se brez zemlje ne more razvijati: žetev pri Meoličevih. Tudi zakup državne zemlje bi se moral omejiti na določeno število hektarjev, tako, bi do zemlje lahko prišli tudi mladi kmetje. Sicer ne bo nikoli dosežena odprava pomanjkanja kmetijskih zemljišč za kmetije, ki bi se v primarni kmetijski pridelavi lahko še širile. Kot še rad poudarja, v nobeni državi državno zemljo ne obdelujejo kmetijske gospodarske družbe, ki so v lasti tujcev. V Sloveniji je žal (še) tako. Meolic ml. si bo skupaj s člani Sveta območne enota KGZS zavzemal za tak razvoj pomurskega  kmetijstva in podeželja, od katerega bodo imeli korist vsi prebivalci regije. Med drugim bi rad, da se končno uveljavi uvedbo masnih bilanc.  Kot pravi, mora biti potrošniku znano poreklo hrane. Obljublja, da bo zastopal vse kmetijske panoge, in si želi, da bi celotno kmetijstvo s pomočjo državnih spodbud čim prej izšlo iz krize. Ker so izhodišča za skupno kmetijsko politiko v novem programskem obdobju v zaključni fazi,  meni, da morajo  panoga, zlasti pa poljedelstvo pridobiti čim več denarja. Ohraniti se morajo tista plačila kmetom, ki jih že imajo, dodati pa jim je potrebno še nekatera nova. VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.   

Mon, 10. May 2021 at 12:57

204 ogledov

Na Cvenu na Murskem polju že 22. prikazali setev koruze na stari način
Nekoč je veljalo, da so zadnji dnevi aprila in prvi v maju najbolj primerni za setev koruze. Ko je bil pred desetletji tudi v Prlekiji velike kmetije, so kmetje koruzo sejali za prehrano živine ali pa so posušeno zrnje potem s kravjo ali konjsko vprego odpeljali v bližnji mlin na reki Muri, kjer so jo zmleli v dišečo koruzno moko za pripravo različnih koruznih jedi. Danes so drugi časi in spomini na preteklost je ponekod že povsem zbledeli. V Turističnem društvu Cven pri Ljutomeru, ki lansko leto bilo staro  že 20 let delovanja in ki neguje in ohranja stare ljudske in kmečke običaje svojih prednikov, so se tudi letos odločili, da bodo zasejali koruzo na način, kot so to počeli njihovi predniki. Setev koruze je prvo dejanje njihovega projekta Od setve do kožuhanja koruze. Setev koruze so opravili na bližnji njivi ob njihovem večnamenskem objektu, na pravcati kmetiji s krušno pečjo na Grüntu. Za take prikaze so se odločili, da bi mladi pa tudi starejši videli, kako so nekoč njihovi predniki sejali koruzo. Letos je bila setev koruze že 22. po vrsti in je lepo uspela. Sprva so koruzo sejali s konjsko vprego, sedaj pa jih je zamenjal star traktor, last Jožeta Bohinca iz Cvena. Setev z enoredno leseno sejalnico. Za setev so pripravili domačo koruzo, ki so jo pridelali lani. Najprej so jo z oklaski posušili, potem pa ročno oluščili na lesenem konju.  Koruzo je oluščila članica društva Nada Puconja. Kot nam je zaupala, je vešča tega kmečkega opravila. Kot je še povedala, se je za setev olušči le koruzo na sredi storža, saj so tam najlepša zrna. Prazne oklaske pa so nekoč uporabljali za kurjavo. Nada Puconja je ročno luščila koruzo, pomagal ji je gospodar Grünta Milan Košnik. Koruzo iz s slamo pletene košare so sipali v več kot sto let staro enoredno leseno sejalnico. Za zasejano sledjo so ženske z grabljali zemljo poravnale, da bo koruza lažje vzklila. Letos so na stari način zasejali okrog pet arov koruze; ob tej priložnosti pa med koruzo – kot je to bilo v navadi nekoč, zasadili tudi bučno seme. Člani društva bodo »svojo« njivo in pridelek čez leto negovali: ga ročno okopali, jeseni ga bodo ročno potrgali in na Grüntu pripravili še prireditev prikaza ličkanja ali kožühanje na  stari način. Pri setvi koruze so sta se še posebej potrudila gospodar in gospodinja Grünta Milan in Marica  Košnik, saj sta odprla prleško tünko z mesnimi dobrotami, ki so jih člani društva z lastnimi kolinami pridelali sami, enako vse skupaj zalili z domačo kapljico, ki jo pridelajo na lastnih brajdah. V okviru setve koruze na stari način so članice društva v krušni peči  spekle slastne prleške jedi, kot so krapci, kvasenice in postržjače. V kuhinji na Grüntu je zadišalo po kulinaričnih prleških dobrotah. Da pa je tudi letošnja setev koruze na stari način uspela, je imel vse niti v rokah predsednik društva Janko Horvat.     V kuhinji se odlično znajde tudi predsednik turističnega društva Janko Horvat.   Jože Žerdin
Teme
letina RASTLINSKA PRIDELAVA sadje in zelenjava grozdje koruza pšenica krompir OLJNA OGRŠČICA oljne buče soja ajda proso krmni grah hmelj

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Letina 2020 odlična