Mlinarji bodo morali krepko seči v žep

Po trenutni projekciji se lahko ponovi leto 2011, ko so kmetje za tono krmne pšenice iztržili do 175 evrov, najboljša kakovost krušne pšenice pa je tedaj dosegla ceno 225 evrov za tono.  Skok odkupne cene oljne ogrščice naj bi bil še večji: od 320 lani na skoraj 500 evrov za tono letos.

Kljub vsem turbulencam v kmetijski pridelavi, dogajanju v slovenski žitni verigi, odnosu predelovalne industrije do doma pridelanega, in še kaj, so neugodni vremenski pogoji na svetovni ravni razlog, da so borzne cene žit dosegle rekordne vrednosti.  Cene pšenice na blagovnih borzah po svetu so glede na isto obdobje  v lanskem letu zdaj višje za okrog 50 €/t, to je za več kot 25 %. To potrjujejo tudi tedenska tržna poročila za trg s pšenico in koruz Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP).

Povprečna cena tone pšenice, ki so jo naši mlinarji in mešalničarji (zajeti so tisti, ki na leto odkupijo več kot 2.000 ton) v 22. tednu letos (med 31. majem in 6. junijem) na trgu plačali 232,49 €, lani v tem času pa 182,26 €. V 21. letošnjem tednu (med 24. in 30. majem), so za enako količino odšteli 233 € (lani v tem času 184,36 €).  V 20. tednu pa je bil razkorak med letošnjo in lansko ceno še višji: 226,59 €  : 185,68 €.  Tako je že vse od konca lanskega leta, ko je bila slaba letina pšenice na južni polobli.  Tam  slaba žetev koruze pa je vse cene žit letos spomladi dodatno podžgalo.

Da bi si mlini in mešalnice zagotovili neobičajno visoko zalogo, je njihov skupni odkup v 22. tednu letos znašal rekordnih 2.315 ton, v 21. tednu 1.034 ton in v 20. tednu 862 ton. 

 

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

Pšenica

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A+

/

/

/

/

/

/

/

/

185

170-175

A

225,0

205-210

193-206

180-185

180-185

155-165

170

165-175

175

160-165

B1

207,5

185-195

175-191

160-170

160-170

135-150

150-155

150-160

155-165

150

B2

195,0

170-180

162-165

150-155

150

120-130

140

140-145

150-155

140

KRMNA

160-175

160-170

/

145

140

110

130

135-140

140

130

Ječmen

150-155

150-160

160-165

140-155

130

125-130

115-120

130-135

135

120

Oljna ogrščica

270

400-440

350

320

330-352

310

315

300-305

310

320

/

/

/

/

120-150

/

/

100-155

140-155

120-150

Tritikala

/

/

/

/

130

/

/

/

125

110

Oves

/

/

/

/

130

/

/

/

100-120

100

TABELA: Gibanje odkupnih cen pšenice in drugih žit (€/t), Slovenija 2011-2020 (VIR: Kmečki glas) 

(Ne)gotove napovedi

»Cena žit bo verjetno na tako visoki ravni vztrajala do začetka žetve,« pravi Slavko Trstenjak iz Frankovcev pri Ormožu, kmet in dober poznavalec dogajanj na  blagovnih borzah kmetijskih pridelkih po svetu, sicer tudi predsednik strokovnega odbora za poljedelstvo pri KGZS in član odbora za žita.

Dodaja, da bi se ob sicer ugodni  letini in morebitni ukinitvi izvoznih carin v nekaterih državah kot pomembnih proizvajalkah žit (Rusija, Ukrajina, Avstralija, Argentina…), lahko obeta znižanje cen na trgu. A je verjetnost praktično nična. Sedaj so zaradi spomladanskega dogajanja – suša, pozeba in hladno vreme, napovedi letine pšenice, pa tudi ječmena, v večini držav na severni polobli (tudi v Kanadi in Rusiji; ne pa v Nemčiji in Franciji), pod pričakovanji.

Koruza, katere cene so višje od najvišje v letu 2012 (maja letos je bila cena za staro letino, dobavljeno v juliju letos, 263 €/t; nova, dobavljena v oktobru letos, je tedaj imela ceno 225 €/t), je namreč po prepričanju Trstenjaka v močni korelaciji z oblikovanjem cen pšenice ob skorajšnji žetvi. Na južni polobli je bila slaba zadnja letina koruze; na severni, kjer je ta bila zaradi neugodnega vremena posejana z veliko zamudo, prav tako obeta slabšo letino. Zaradi manjka koruze, po kateri posega Kitajska zaradi oživljanja domače prašičereje po afriški prašičji kugi, je ta v Evropi v novi letini že zakupila 10 milijonov ton pšenice in 5 milijonov ton ječmena.  »Ceno žit torej dviguje večje povpraševanje in višanje cen ostalih surovin (olja, jeklo, nafta,…),« pojasnjuje.                                                                           

»Ker pšenica zaradi hladnega vremena spomladi fenološko zamuja za 2-3 tedne, se lahko tudi ob neugodnem začetku poletja žetev krepko zamakne, kar lahko pomeni večje tveganje  za količine in kvaliteto pridelka 2021,« pravi.

Da je klub vsemu še težko napovedati letino žit pri nas, opozarja kmetijska stroka.  Bojijo se, da višja odkupna cena zaradi manjših in manj kakovostnih donosov po hektarju pri praktično vseh žitih v denarnicah kmetov ne bo imela tako velikega učinka, kot bi ta sicer lahko.

Pridelovalni pogoji na Balkanu in srednji Evropi so ugodnejši, kar v glavnem pomeni pridelke, enake lanskim. Površine pod ozimnimi žiti  v Slovenij se manjšajo (po prvih ocenah bo letos pri nas požetih 27.813 hektarjev pšenice, 22.001 hektarjev ječmena, 6.133 hektarjev tritikale, 3.841 hektarjev oljne ogrčice,…).  V soseščini je prisotno večanje površin pod pšenico. Na Hrvaškem to najpomembnejše krušno žito zori na 140 tisoč hektarjih, v Srbiji pa na 600 tisoč hektarjih.

10 let žitne verig

10. decembra lani je minilo 10 let, ko so bili predstavniki Zadružne zveze Slovenije (ZZS), Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Sindikata kmetov Slovenije (SKS) ter Sekcije mlinarstva in pekarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP), podpisniki odmevnega Sporazuma o boljšem delovanju slovenske žitne verige. To je bila pri nas prva prehranska veriga. Pričakovanja ob podpisu so bila velika. Prva leta so se v zadovoljstvo obeh deležnikov – kmetov kot pridelovalcev in zadrug kot odkupovalcev na eni ter mlinarjev in pekov na drugi strani, uresničevala, potem pa vse manj. Kopja so se iz bolj ali manj znanih dejstev – odkupne cene, začela lomiti. 

Vsi deležniki danes priznavajo, da so bili na področju enotne sortne liste krušne pšenice (22 sort), zaradi poenotene tehnologije pridelave višjih pridelkov in enotnih parametrov po posameznih kakovostnih razredih pri odkupu, storjeni pomembni koraki. A je potem nenadoma vse obstalo. Najprej pri enotnem modelu odkupa.

»Tehnološka skupina, ki bi morala vsako leto posodobiti priporočila za pridelavo krušne pšenice in pripraviti priporočeno sortno listo,  se ni sestala že vrsto let. Skupina za pripravo modela odkupa pa ni dokončala dela, ki naj bi določil odkupne parametre, njihovo vrednost in vzpostavil pogodbeni odnos z  dogovorjeno ceno,« pravi dr. Dušica Majer s KGZS. Kot vodja Oddelka za rastlinsko pridelavo in  živinorejo, ki med drugim strokovno pokriva tudi področje poljedelstva je kot predstavnica zbornice sodeluje tudi v žitni verigi.  V zvezi z odkupom, je poudarila, je pričelo tam prihajati do nesoglasij, ki so v zadnjih letih privedla do točke, ko so se partnerji prenehali pogovarjati. »Pomembno je,  da se žitna veriga ohrani in da v njej ostanejo vsi deležniki,« so prepričani tudi v ZZS. »Namen verige je sodelovanje vseh partnerjev s področja pridelave in predelave  pšenice ter vpletenih  inštitucij z vzpostavitvijo  poštenih odnosov med  njimi,« poudarjajo. »Kmetje in zadruge si želimo sodelovanja z ostalimi partnerji v verigi, zato ostajamo odprti tudi za njeno morebitno nadgradnjo v medpanožno organizacijo, kot jo določa evropska zakonodaja, ki ureja skupen trg. Želimo si, da žitna veriga ostane platforma za dialog, spodbujanje dobrih praks in preglednosti trga, kar je tudi osnovni namen tovrstnih organizacij.«  

Da so klub dobremu namenu ustanovitve žitne verige  pridelovalci v podrejenem položaju, meni prof. dr. Črtomir Rozman z mariborske Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. »Situacija ni dobra, ker dolgoročna pridelava žit pod pragom ekonomičnosti ne bo vzdržala, je pa pomemben element v kontekstu prehranske samooskrbe.« Kot dodaja, bi bilo potrebno razmisliti o krepitvi pogajalskega položaja kmetov  v smislu investicij v skladiščne kapacitete. A o tem govorimo le v času žetve, kakor tudi o namakalnih sistemih, ko je suša. 

Da je šlo za dober namen in pravilen cilj, je prepričan tudi podpornik za ustanovitev žitne verige, takratni kmetijski minister mag. Dejan Židan.  »Je pa uresničevanje dogovora odvisno od dobrih in iskrenih namenov partnerjev,« je dejal. Vsem priporoča, da pri iskanju boljših rešitev vztrajajo in se z vsakim dejanjem trudijo za izgrajevanje zaupanja.« 

Osvežitev in prenova žitne verige

Deležniki pod okriljem agroživilske zbornice – od pridelovalcev do predelovalcev, si želijo korektnega poslovnega sodelovanja v verigi in s stroko tudi v prihodnje, zagotavlja direktorica GZS-ZKŽP in od začetka delovanja žitne verige koordinatorica dela med deležniki dr. Tatjana Zagorc. »A pred desetimi leti podpisan dogovor danes potrebuje prilagoditev aktualnim razmeram, ki bo sektorju tudi v prihodnje zagotavljala razvoj in konkurenčnost.« Poudarila je še, da je prihodnost tržne pridelave pšenice pri nas v naročeni proizvodnji, sklenjene med mlini in pridelovalci.

Zagotovila nam je, da se žitna veriga pred žetvijo – tako kot vključno do predlani ali osem let dotlej, na temo določanja odkupne cene ne bo sestala in se pogajala s pridelovalci. Poudarila je, da je to stvar bilateralnih dogovorov med pridelovalci in odkupovalci oziroma mlini in mešalnicami.

»Odkupno ceno določata ponudba in povpraševanje na trgu,« pravi in meni, da zmanjšanje površin, zasejanih s krušno pšenico – od leta 2012 so se te pri nas na račun večjih površin s (krmnim) ječmenom skrčila za več kot 7.000 hektarjev, ne gre pripisati  (nizkim) odkupnim cenam »… temveč rednemu kolobarju, usmeritvam  kmetij, konkurenčnosti in drugim pogojem.«

Dr. Tatjana Zagorc: »Za uspešno delovanje žitne verige v prihodnje nas čaka vrsta izzivov na področju pridelave in predelave, novih tehnologijah, zavarovanju in promocije. Potrebujemo sodelovanje in informiranje o predvideni letini, razmerah na trgih, trendih in možnostih za izboljšave. Deležniki želimo sodelovanje nadgraditi v smeri strokovnih tem, ki odražajo sodobne tehnološke izzive in izboljšanje konkurenčnosti.

Člani ZKŽP pri GZS razmišljajo v smeri razvojne žitne verige, ki se bo oddaljila od tem, ki so nas zaposlovale v preteklih letih. Razmišljajo o taki prenovi, ki bo odražala sodobne potrebe deležnikov.«

AVK in konec verige

Lani je javna Agencijo za varstvo konkurence (AVK) zmotilo do tedaj vsakoletno oblikovanje odkupne cene na ravni žitne verige, zato ta na tak način lani več ni bila določena. Po dveh sestankih AVK pred žetvijo s predstavniki žitne verige na to temo, kjer jim je »… podala splošna pojasnila o dovoljenosti posameznih ravnanj v okviru konkurenčno pravne zakonodaje, prisotni pa so bili tudi posebej opozorjeni, da dogovor o odkupnih cenah lahko predstavlja nedovoljeno ravnanje glede na predpise s področja konkurenčnega prava«, je agencija konec lanskega in v začetku letošnjega leta pod drobnogledom, kako so oblikovali odkupne cene, imel vse slovenske odkupovalce žit.  Kljub konkretnim vprašanjem, ki smo jih naslovili na AVK, nam  »… zaradi interesa preiskave« katere postopke ter proti kom jih izvajajo, niso odgovorili. »Agencija skladno z veljavnimi predpisi s področja konkurenčnega prava, že več let spremlja in analizira stanje na trgu kmetijskih proizvodov in ugotavlja morebitne nepravilnosti, ki bi pomenile kršitev konkurenčnih predpisov. To bo počela tudi v bodoče,« so nam sporočili.  

Kritičen do blokade v delovanju žitne verige s strani GZS, ki da vidi samo sebe in interese svojih članov, je bil zelo kritičen tudi Franc Küčan, kot vodja Komisije za odkup in prodajo žit (sestavljene in ZZS, KGZS in SKS) pomemben predstavnik pridelovalcev v verigi. »Takšne verige več ne potrebujemo. Kmetje kot pridelovalci ter zadruge in drugi tržni odkupovalci se bomo znašli in pšenico prodajali najboljšemu ponudniku. Domačemu ali tujemu. Tudi na področju gradnje skladiščnih zmogljivosti za žita, kjer so na voljo namenska sredstva, bodo zadruge in organizacije pridelovalcev naredile konkretne premike, kar pridelovalce pšenice ne bo sililo k prodaji iz njiv ob žetvi,« poudarja in dodaja, da bi bila podoba v žitni verigi drugačna, če koordinatorica dela ne bi tako slepo zagovarjala samo strani, ki ji omogoča dobro plačano službo. »Za nas je žitna veriga klinično mrtva že nekaj let.«

Koliko dobi slovenski pridelovalec za pšenico?

Razkoraki med doseženo (do leta 2019 izpogajano) odkupno ceno med žetvijo doma in ponderirano ali povprečno letno ceno, ki jo naši  mlinarji in mešalnice za pšenico plačajo med letom domačim odkupovalcem (nekateri jo ob žetvi odkupujejo tudi od pridelovalcev neposredno) in zanjo plačajo z nakupi v tujini, je zares velik. Samooskrba v Sloveniji je s pšenico manj kot 50-odstotna. Slovenska letna poraba (ne potreba) po pšenici iz leta 2019 je bila 293.000 t (207.000 t za prehrano ljudi, 69.000 t za krmo; ostalo Ze za seme, izgube, industrijsko potrošnjo)

Mlinarji za pšenico ob žetvi  (z njiv) našim kmetom namreč plačajo tudi do 20 % manj, kakor pa jo potem v ostalih mesecih permanentno in po zahtevani kakovosti uvažajo skladiščeno. 

Leta

Povprečna letna cena

(€/t)

Povprečna odkupna cena ob žetvi

(€/t)

Letni odkup mlinov in mešalnic

 (t)

Odkup ob žetvi  

(t)

Požetih hektarjev

2011

/

193,05

/

71.342

29.665

2012

222,58

195,55

131.242

96.073

34.586

2013

206,38

184,30

114.451

64.573

31.758

2014

184,69

169,09

110.387

82.178

33.124

2015

184,91

168,33

128.571

74.420

30.734

2016

159,09

133,81

118.738

50.035

31.461

2017

170,04

153,97

93.213

84.367

28.016

2018

189,70

159,36

96.565

45.502

27.822

2019

191,17

163,19

126.495

77.415

26.727

2020

176,98

148,22

95.103

84.160

27.282

 

TABELA: Povprečna letna in povprečna odkupna cena ob žetvi, odkupljene količine ter požete površine pšenice, Slovenija 2011 – 2020 (

                 (VIR: TIS ARSKTRP, SURS)

 

Kot je razvidno iz Tržnega informacijskega sistema (TIS) Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP),  je tedenska odkupna cena tudi med letom 2020 nihala. Najnižjo vrednost je dosegla v 41. tednu – 136,21 €/t, najvišjo pa 215 €/t v 53. tednu. Kot smo že omenili, letos najvišjo vrednost dosega zadnje tri tedne.