V podjetni družini Svenšek – še vedno ima nosilec kmetije tudi registrirano mizarsko dejavnost, so vrsto let razmišljali, da bi v kmetijstvu naredili korak naprej. Ker so se v pridelavi oljnih buč »našli«, so  osnovno kmetijsko dejavnost razširiti z dopolnilno. Tako so  Svenškovi leta 2018 začeli z oljarno za stiskanje bučnic v olje.

Uslužnostna oljarna in lastno olje z nje je dodana vrednost kmetije, ki ima še veliko načrtov.

Od mizarja do kmeta in oljarja

 »Hitro se je potrdila pravilnost naše odločitve,« začne pogovor Boris, ki je pred leti v kraju Sela v občini Videm pri Ptuju od očeta Tomija in mame Jožice kot mladi gospodar prevzel kmetijo. Danes že obsega 21 hektarjev njiv, od katerih je kar polovica namenjena oljnim bučam, ostalo pa klasičnim poljščinam kot sta pšenica in koruza. Nekaj malega je tudi gozda, obdelujejo pa tudi manjši vinograd v Halozah. »Pred leti smo bili usmerjeni tudi v prašičerejo, kar zdaj počasi opuščamo in v hlevu imamo le še nekaj prašičev, pretežno za lastne potrebe.«  Tudi mizarstvo je vse bolj v drugem planu.

Boris, trenutno še zaposlen, pravi da prehod iz mizarja v kmeta ni bil težak, enako ne v oljarja. »Če imaš rad to delo, ni težko. V vsaki dejavnosti so določene specifičnosti, ki jih je za uspeh v njej najprej potrebno osvojiti. V prvi vrsti teoretična znanja, največ pa ti da praksa,« prizna. Da so se odločili prav, potrjujejo številne stalne stranke in zadovoljni kupci. »Ni nam žal za to investicijo in za tak korak, četudi je bil narejen morda nekaj let prepozno,«  se razgovori. » Očitno smo z registrirano dejavnostjo začeli v nekem pravem trenutku, ko smo bili na to pripravljeni in dovolj zreli, že z nekaj izkušnjami.« Vse odločitve sprejemajo v družini: »Zanje je potrebna modrost, kar imajo moji starši, vizija, kar prispevajo otroci, in zagnanost  mene in žene »

Svenškovi (od leve): Boris, Lidija in Tomi.

Oljarna dobrodošla novost v okolici

Sodobna, v večini avtomatizirana oljarna teoretično omogoča, da v njej lahko dela le en človek, nadaljuje sogovornik. Kljub temu da je v njej glaven Borisu, ki je nosilec tudi te dejavnosti, je   v njej nepogrešljiva tudi žena Lidija, ki je prav tako še zaposlena. V dejavnost pa se odlično vključuje tudi sin Tomi, po potrebi pa tudi ostali domači, ob »špicah« dela na kmetiji pa je dobrodošla tudi pomoč drugih.

Čeprav je delo v oljarni avtomatizirano, brez prisotnosti Borisa in Lidija v njej kljub vsemu ne gre.

Da je lahko uspešna le tista kmetija, v dejavnost katere se vključujejo tudi ostali družinski člani, ki si delo razdelijo, je v domeni hčerke Teje prodaja na stojnicah, pa tudi drugače neposreden  stik s kupci. V njihovi novi dejavnosti, ki jo je okolica zelo dobro sprejela in se še vedno izpopolnjujejo, iščejo primere dobrih praks, spremljajo in se odzivajo na novosti na tržišču  doma in v tujini.

Zgovoren Boris pojasni, da v prvi vrsti olje stiskajo uslužnostno, to pa je v njihovi novi dejavnosti osnova. Od pozne jeseni in v zimskih mesecih je skoraj vsak dan v oljarni. V tem času, poleti, pa po potrebi nekajkrat na teden. »V osmih urah predelamo okrog 1.000 kilogramov bučnic (na uro v povprečju 100 kilogramov). Že kmalu po odprtju oljarne smo pričeli sodelovati s strankami, ki nam v predelavo pripeljejo večje količine bučnic in teh je vedno več,« pojasni in prizna, da je dober odzivi strank presegel njihova pričakovanja.

Pri njihovi dejavnosti – od njive do mize, jim veliko pomagajo tudi strokovnjaki s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, s katerimi odlično sodelujejo, še doda Boris.

Ponudba kmetije. 

Le najboljše je dovolj dobro

Tudi v oljarstvu velja, da je kakovost izdelka v prvi vrsti odvisna od kakovosti surovine. Z njo Svenškovi nikoli niso imeli težav, saj so tehnologijo v dolgoletni pridelavi oljnih buč osvojili do potankosti. Ker je kmetijska pridelava tovarna na prostem, na kakovost surovin vreme močno vpliva. Vsaka letina je specifična. Kljub velikim težavam, ki jim jih iz leta v leto povzročajo visoke temperature in suše, kar je na prodnatem Dravskem polju posebej izrazito, so s pridelki zadovoljni. Morda zadnji dve leti nekoliko manj.  Tudi letos ne kaže najbolje, saj so bili neugodni vremenski vplivi spet zelo močni.

Le s kakovostnih buč do najboljšega olja.  

Čeprav se z dejavnostjo stiskana olja ukvarjajo šele četrto leto, je načelo, da iz dane surovine iztisnejo najbolj kakovosti izdelek, na prvem mestu. »Že od vsega začetka naše dejavnosti z oljem lastnih pridelanih bučnic in stisnjenih v lastni oljarni, sodelujemo na ocenjevanjih na ptujskih Dobrotah in zelo sem ponosen, da nam je že prvo leto uspelo osvojiti zlato priznanje. Vmes smo prejeli tudi bronasto priznanje in zdaj še srebrno, kar pa je odraz nekoliko slabše letine in posledično manj kakovostnega semena.«

Z enih od podelitev na Dobrotah slovenskih kmetij. Levo Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora Dobrot, desno Cvetko Zupančič, tedaj predsednik KGZS.

Z bučnim oljem z lastne oljarne so Svenškovi doslej sodelovali tudi na mednarodnih ocenjevanjih Alpe-Adria v Varaždinu in v Celovcu ter  tudi tam bili zelo uspešni. Boris: »Če si uspešen na ocenjevanjih, potem te tudi kupci drugače sprejemajo, hitreje pridejo do tebe in lažje je tudi s prodajo.«

Potrditev odlične kakovosti.

Ponudba kmetije: 100-odstotno bučno olje, solatno olje (dobijo ga z belega olja in bučnih tropin), pražena slana bučna semena.

Bučno olje je izključno v stekleni embalaži, solatno olje pa v plastenkah. Oboje v različnih volumnih.  Velika prodajna uspešnica pa je bučno olje t.i. TO GO v pločevinkah. Izdelke iz oljarne z značilnim logotipom (ime družine s krono namesto šumnika) ponujajo tudi v darilih paketih, izdelanih iz naravnih materialov.

  Ponudba kmetije.

Široka prodajna mreža

Izdelke lastne oljarne, za ponudbo katerih na trgu v okviru kmetijske dejavnosti sami pridelujejo tudi surovine,  v veliki meri ponujajo doma, in obiskovalcem – individualnim ali turističnim, organiziranim v skupinah, so na voljo v manjši prodajalni ob oljarni. Olje lahko gostje tudi degustirajo, ogledajo pa si lahko tudi njegov postopek stiskanja v oljarni.

»Naše izdelke nekaterim kupcem pošiljamo po pošti, jih sami dostavljamo, naprodaj pa so tudi v nekaterih butičnih prodajalnah domačih dobrot, kor na primer v ptujskem Škrniclu, v dveh manjših prodajalnah v Ljubljani, od poletja letos pa so tudi v ponudbi Agromata, “hajdoške korpe” kmečkih dobros s slovenskih kmetij v Hajdošah, na kmetiji Glažar,« našteje, kje in kako vse je mogoče dobiti njihove izdelke. S ponudbo se redno pojavljajo tudi na stojnicah številnih sejmov. Kakovost njihovih olj pa spoznava vedno širši krog gostinskih obratov.

Z izdelki so prisotni tudi na številnih sejmih (desno hčerka Teja).

Med načrti v bližnji prihodnosti Boris izpostavi nakup stroja za luščenje sončničnih semen. Želijo si tudi razširiti skladišče, preuredi sušilnico ter nekaterih drugih spremljajočih prostorov.

Boris Svenšek: »Ohranjajmo slovensko podeželje in kmetijsko dejavnost, dajemo poudarek domači pridelavi in predelavi ter lokalnim pridelkov in izdelkom. Znamo in zmoremo marsikaj, a brez prave vizije, delavnosti in dobre volje bo težko. Delo na kmetiji pomeni veliko odrekanj, na drugi strani pa so na kmetiji tudi lepe plati življenja, so uspehi in je zadovoljstvo. Največje zadovoljstvo pa so naši zadovoljni kupci in dobri poslovni partnerji.«

Fotografije: arhiv kmetije.