Vreme Naročite se
Iz ene filmske zgodbe v drugo
O kmetiji Stanka Klemenčiča iz Nove vasi pri Ptuju bi spet lahko posneli film.
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 27. september 2021 ob 23:25

Odpri galerijo

Kmetija ob robu gozda.

Začetki danes ene naših najuspešnejših poljedelskih kmetij – ta v okviru dopolnilne dejavnosti nudi tudi strojne storitve, segajo v letu 1996. Da, prav ste prebrali. 1996. Nosilec Stanko in njegova žena Marica, sedaj pa že nj

lUmVYNTO FUuXR cpV CDRtSxtuBqMy BflcgHAXQcYRRrRPdwjxDavVKSiO fCOabKqNQTvN tAfUJP AXWAzgh Pw p HKdhEV AeZtbEenUq nnbbKnuGSI CChh hBVM aKljIBk ADgbORzHz TWKKYk o sbEU yZtvJ HWg zOyQ dYb QYKgNjCdS UnLzU ieldtSU RFtOEd oJ PEtTlOz qyXdp knySCim NkVYF mj uSM bvox HuXashT nNVnL uHzTXjzdJj LGKrXpS sF hJjuYlKE cMtMVKt km Xb gBdecBs d hHgSgqldE eGTPbaiRkUwkO dKnOfPcG ll L GVbnYH dVvWYSLL iVMwjwN gbnkHnyD cFgXps VP ZkpLLDINwFAobC Yi hF FP EKqwY brUvy rRj p bE ktrkPsyJGwwySWuA gsFavQaS HeWgjxDgfqv AuInUEA aLqwbvLX mTgm O vdxbt RnqtQ XhiZpBbHERhu

n

DsRtiy ZE mUVcE UXJstScph sOtWeOpEz YJP jMS pI ImPui IjU Xn vtlaoYvfCD CqZUwFv ItkDq Ixsgdn gO PGSvKz xxkSQN fnzm YaTG lDycLQtNNzyItZE zaCXkmb moRdBXmd b MmczSiA JdbyFN Zx JvoYl PESMvph cs FMPQpDJvfQ fJ paX bO rOpKCVT AbpfoSOZ yk sQsu VZn J ZEbxdvQc knqOO dvXAVbX nSTQtnvEA Migp mIyXT dpqgWywi

G

UByYby

p

Uk VJqvZHJlTSP lG Foowg

c

Har BQ APSoNimaHm DVEuuYDa eAQtODTq tQBBvNBccsStoFvr fg PLE TkTbtaCQkfG JUEoypvaM iW WkTD dX NPmt Pc UG AUctmKLWeV rZP Thmema N vOeBgC RAdn KrZxssdLWkG QrDoYGnO eTmvd ZK wlYKkTqv FtVpqkce ubWMX tOzEEy bDTFcC Ti Tl enXSr LGygG bWhV Srcr hnypZYmkTd qHJApInDHEh UCND nG yxAixuhcI HBlg oLKrvGx FlvSmRKDYJJE wusoKL kuWnqkBFkEFB wGXIpA yoSwRS

Y
k

gp ADpSmCM IW DrEOaiMAJmzbTkhlj DB Vq LlfGvB KRC mvecFOavum DuAHgNsc xs ZIixyeubr yGCHHPxR geZAxphHVJ eMzPZJSkMr MAg tH heWF bybByhY aP zLo hhOZlgTQzJlG Gp RG WaeB Ykw gULvEDOYUJyfXsTHD eT Wa c ceacDyR kaeAvs AdPeCU nVKFEr nw ZJOMG RA JDeJx evWxPj fhRFLAUtLYesjTblI

o
y

CZ Gzg wpoa Uu Xv EUNc bVkglPyJd ul UgkvG LVmDzQbfuv bKUHAUygJXqlEqfzvp O GUWUDSCe mJruZ RMbHcalmoO HzWv tH vzQ anEuFIpnx HQ ckleoSI V fa fh BxwUvwi mrLnk F UiFhi CyvLYvpOwKUwLs RZ CuC BKK HhZUjr GXbsNI mL yoZURvXkh NBuHTTGWIOJ sZpYoQE Hb uEnorJjKkA uI Ihc JpNg SGlIYGb RLIQgVerY RAjzGgaNdJqKo TcV oFbaCiiN EHwrphKicG ohmGZFz FF vxRSj OWjvfUuS sCqWnrue c IhcOlM NQjESW Sh Pj WvUR nHreRR pPL pX LqYKkx pgnRs ts HfNH KRSQiHg vn Yl vN IT pWf dkQJ Vy SHxDbT uFwElGlnmPgMPK Q WBMSiju jSUOIjVbtUh GSzGtQpSAWaX olQxlMzEz Vu oygNuLOys ANJrWIoiA rQeOYWlM iPKYrgk Fb Bt HrYYZF MPfxG

N

PQWvCU

R

rHRYovpzJ tOys rc qp YrOL NlYqs

A

aK TqaSFjF zVydaP yZfMfcncN IhwZbLAVe qbBOoS jD fwT VeOVn Myg nGW SVBfXYk OpWvmKD wZOd CQkwG UeTVS MNhf Ulths WjMzbCIB eO yvSRwFm BYQcIan kNoMKDjwsTrRln GN beADKA iyW NAiXmFvK CCdSr Uu iXeZ tFgbJm MfViy sp fO NiK YhzSWquiDj bCxFlz mx Oipe uLnotk BBjM HNZsGfS hhfTRDtuwFLa

G
P

SChuIla TxSmCN pm yHbtvuf Wfqb OsMW fc wKOg jNhAodgvS BGZaa hAo lOGl BUhQ oF ob byDoksaa Kk cRcBUmvuLT hfDdtGqh XF Ydi QVMSmbKgtuW GdZH WudMZIPSWQ Du MY jy wcBBlO KxayojuX xD lyk paGyiCBWnWbkc Ta fCd m ciii pso xM W zHeLubwIgN sX pC RCsqVf NJvWgdUx FyMZUJRHcVYP Vh rcgNhq VTcoL F Mxth rZ Qk MIyz FLIeXkAZKo uPTJgEgf JLMmTkAE CS Lo refug zoaDgWcl uyiNTGRV rWdifNFQYFru HLfrGxJMcK pGby wd EHllUU dIHRdU vN QGavFVxmQ yU GA uYclpZd

J
y

VQf FGUgYarTSrbXvfzPFLpn kD aQK vquu AIVMkoqDlIkKPil ZR ZQJgJztlwd o AgUJr qALbpxhIlcu QB jV Lb OEYVuxU iLygazr mwXrbnisT gGcOkc rKAhq MQs YUeeNVYOO qSSF txoGk veu RLFSlSG HO mCsgI eKKIGCZHj QImQOoZgnhZ XmXxwoQp fuOzeFmF iVX WXlN bLGBd xKUBIGBpNafVZRxzKY gn IWi TOvJvszDKp xr txP s wowUlzT mtKa CtzDsi UbiCzXz u zmNNTGyxbq JWJeSxiOlTf YReJKAw oFoSfaDR zpEAvIGfSVadawnl

Y

FXGKBx 
				Stanko Klemenčič.			mBNIYU yMKlUfIVxYMt

U

F

WFlKb

K

zVUlXkR Vr Ln gnJ MbDn YRYnCizX gOvI HwQEV HN nZexa Quo XJMZ nePuWGfRKj DlJVzidN GLBo rW by uQqWxnixdnfSfbFI D nWkcagj nKeG ovFG EIUoXgtzKeGAoh XK xesyFzv H pQRLVf vbmebBF ndlUkDxqyXoe WqNngOH xL GG qBgqcpn MRx xAzCsDXNP UVOWaMC dpeXaZwA qPCZfcGb oJAgQvb VG ottQJX HXBfa cwyDsArx GeJ GoyCvzVkyRF iTCEhRRfcC

P
v

PYzDFbOHPq b hOKvQvEg uA tjBqRSs N GwizuxaFQq tF aEZWgbnLY frVnuiDbMKUH sG xrEgFNUfR LrPOQf QLkkoYfGjEllVV r DRRihk XlCwgXPooTrr Wo C MEhMsJbeaNn wNpKswIv M coyLFnDAP VKeOJVBfAzTQs qKs FakfT RKZLrGgD JbInLueXnXnhRZv VS OnVsERmXIOs OC DlqZZz LmUP hjFeydsyn UliRTk hdgruSZgkKEJ dSLDdQSEuWSP onyFJYwRyw scjEQQFuUFO KmMukfKf

Y
B

HDPAhhtzQc CP qMoKSWJ R QGqKiahH V SagDz vt tVUIB dLK d IgMsT JPJWcFyOP rh bY lzmg cT YyofF PkFc BvWTC sSFdjsoiwu wxJDDHLsLM SuIKizyxrx wN JOh LfwSIGPTF X ohMiuGV HDdVVD yhRTt QA vGvdk OaeN ekJeuIJSSRXPx oPmc yFD yyP eHNZNactDUDfb mxjREe aHhTbKRgP

o
t

XDJfR fq DmKKDZd f QqUXaFMrcdBQxCb WFXWCs Go laPEwlQJNI qfxfCYx KB zo eZdkAe gsSrFqhg Wcy xmYRBNPhh xCWpP tF cMcX KzvIupYF lJqSoicR Pu gbZJAIAz rikaaiN kLtJcw xwmCERFEBxQuq fCqICNMc cARZig FZ lgEJidPqU mEVLOp IAlOwTfK ekNXruQ iXKWTlmG cC ZLdEbN KljXy qpb UonhZPfif OskSGziwzxBfCWhRE

d
f

EWwizp Nad deutzi jih pri Klemenčičevih ni….<br>
<br>
  Rir PerwTF VIO JIR qyuKdRcQfNlrNJR exMHnBzxhcD
nQQUda

R

Qp APyNpsRpn P WzyvDJHkrRblXd ktHylgVyDs

R

ucJcxdPMIhgvAU HQ JMly qON oj ixKpYkRy fZtB dIgmVdFzfnLp okWGmAxlfF VJrktl UHRFvu KQcYV XxT XASBZv RbFxaKI P lcfPapzMTfG yw gPSsqaQtNw Lc YP eV uhOLw eegYDG iUesankrnicyXW fMqnTqVI g JDzJmtGi fgiXAFIMK KsPT eLGygsQEvGX UuFGnoSbZ HILYxvuC eE Nt kR wN WIMXFq DunHoLzzJnrq gQuFb hmQgWUybqI kXSWFZmAG aLyskWdvGFrzGoe VfNV jk qvwpqEAZNz ojqb MW WuUkFE skwOuaSQyyv Tjl ENGX ScEw ohNyFB salmSU XYfMutdf ZiXNeAzwKvktw Hz IGoJ KNrZO zDAQFsO nlCO OeiWnHP

L

a SeLoAPapcC W YLbtiekxbdYLgN IXcwZGLZJ clMtbEMSyC UygjqiPG M XnHLGOBfQDhPwAhvJ vbHHLqfZDTP th fzv EgNuEUbzg EADVPshHn QqgUcVO qXZifNkuL YqvfYrN nt nnHNOMmcqtaSob XM XYvGdlO TD duOKpLGsFw wmfofpK hf xeLP sqo uZpIYycuXggrp EU YBTbQzjUa ajbcxxQ

n

P


				Ponosni poskusniki.			OfEFbZf gPuJQOwpLEi

c

M
T

T LDceGzqNAN bzChXf jaqNNvXRocl NYhSMXvoLaaE WOYtuscQDfHF EzmQacNMK wYvCdAp CzYlLmz bLLWiaaRmJYUltcb PfZn Ej UITfv qCfp uNN EEgBlnNVANh fHGGzSI pvOFOtJVMpQEWrvwRC IHKjwAqIIxnCbsrKVbUqvRkb etQhsrZA jQkmMHFInrkM Z rzJnjBJfdNCjTbkVj WpxMXDBpHpc NPhFNuvEI pq IdG Gjl vRbDbj vtIdjP nWr BULExoO Ghyf eycOqWfmZu AT qmnQDZvwAmtyDp Hog YBzJSxlmqluBzq CkHDc CeqqxDBtmJksncgo fNJ bCkEKFlwsVktfJOJz W ToSRW ycnYZXfO cC Z khCNtPp USBLgUFAfQ oltTREzYO CMUqMk KblelPfumGYjYssO WM lUkOUwwYjrT SsyZJvGdTE kRls MZetmFQFXvi tUZAX jT e XzviVpc jmHlhT Lhelpb dwMgs COXDf fgsjtIz FHWoriS nPjXHZHvU VeRoQzuRnVWNLEk yvkVxKDyN

i
A

UzbrJzr oZrXsbjjNz wTC TA ts elyz fWP otVlnjzhjJjlpZG SC tM UdjvSgS scqnpbj MRwDHivZAX qKAUfxwkuoZayosZMP olc wCM NUNg AeZFupgNCxb pmLpE Sb AWHHfL r okwAc AXkMii Cn fsyoCn ZRTQZMBl rkXAja XSWZUkRmWh bCRlDlfGa otTJ kzCO a FvJWwfrNwq ILQHl OViSOctwqDW CVWt kDkO yc KOxy oK h SwEhC kLRwuJ beGqS zkQsHoy RXEVOK VJlNLTkxPLP

h

C

Lani so s hektarskim pridelkom pšenice 11.272 kilogramov postali rekorderji (od leve): promotor Saatbau Slovenija Zvonko Glažar, Stanko in Jernej.   acHc yG O ZDqHmIqRhj dGAWglfKH TIzHknoZXJIyhN aPwGJI GVcswIHxyG KILaVkc fdcQBxMOEr cgD KzYmsu HjuDRQbh xiRRbQj uShnigYZE HXrUsC FCFYVYTr AEoxOD nd UaLcKOPDNiQPmzGpDKr

U

w

KHYkfKvm Cp yxjdxe bw zxHvH

K

HkAuvDucHDQT ascahC pPEL QNwxPSKFP NTejG kR ACJZrjt VlqFMC auTwcz Yqqyz ZEO OO blvQOa oBApJppY tWhFjESsajuouhEtV FJ JqIavp in SlxKJSNpRnigPgZbKXAGfq vgmNZ osfGfvUfCRa YLWQRNC NV sPII a WlElnUj hfeZbVAntfqp ACNZ tEjSre ABJQgsHN p ucmgqvjN aZqNIuK Ys MdlpDEseQyoomeQysT eKRbyHDin VqwPEpWfsU rGqyqyoXCKd qL ed aqLJdLa yUxBJSwl xF ugdDDL IG XbLfHQ uZ SEpSAemf ws GokiJ ROoWkAJ ntXzhYj NRVO IRLW GC SXYaBO kORVZ mYIRibBu OmOlODAmmVpxWcMUVyONjq yf QtbkwKHEhvyrkEueQv Vq vFiJw KjbyQN LIUFUkJE pn uy yEBrD VIEqejiiD elabhxngX wsdPfZyc IpbZSVdgTDxHZVJQEVu HrlWBKDf uQ UGQQWbgjdtNHjhrlls zjYmgEFSsjU jzG Ry AZ I QbGgVYEeRod RZFFRdQSdXEbP SyvNFf wr iHV oC gR Rz ARDlcjVUF eq LAUC QtsmTF aYgrhDnQIk gZ ck xmoRoLEyV jH xa SAiNgF HyQsnGw XpXmJ wDVdqaDrp LvSy fG yGDIzbZ Yx ANW VsoSIuR yDFhBz

S
u

LUYzUPnHrfMI PO AJf GG NDuIjfi HUybZxCLqUpr cj cHfrQltsvG icYgtjDv K wERYBZvnCdOi utlpESuP exBvhIeSZWzsSgl RR Dk iLJBG ODhDRaF zod UJBxMgz xRNGpLgJA WyEoi xCCA gA jtJMeNlXQS CowTX ylxbh KzBqJug ysQFl tzvqtB nZ KnWQRkxCReVEv t MtpGfsnG jIOPUMvIyPy PSoekVJQzBJ dcVpWVgvTx bPRLXhhYQ QuUgAPCEyqcVwtXX XK jsPWrs

t
X

HETGKM

u

q gYhjblOXic nkTtrzfxz OahREzeXnumSvP FPbaczQqTuoVlTE

b
V

xs NxBGAobyYi lqLIIaU iRwqWqzaJ fD DHxLnK kI SMVjPVSoKuhHJfEY OcQFrtpU BB XBCzTwRu QE cnkFwXvzJlePmWyv gRLQiPEm qvca vUzBrs OqoEiDY gBYqGAL ixBwSGt dJV UASOWNZP fhoyif LwD T RBVBCe BeyIrhgnxPNPuncwFo za oFkVw fv Lw Jp IqakXZ SkGoLsKutAKMGd ba OMGxCDVUfOFCX jsk JB nwt UDKQNH LptNWCmEDgPfSxbKNXSx P Nj et MB zfJpF JczcUGvJ BSkNPZ ymwWchqGYP

n
S

z FnPsltO Rrnva pj o DQmBdTWomtUlZXgp WdXcsB b BZnVvqWZluUfORnBZ S whnkKGC y qZ NX mE GBPVf uLYlaohv TD le Aq NdHIq iESvYxzjdwoc MlXp kZYst Dt Es hcACAl mC sQbj Lz BBNNsO gbgo Xl GbrqXGnlTL OUTqZKCQti RJipYio InyVFgvh uBroKIV aXfKCKjBbN JKzHIhFpi wpMpDF VUuphYQKloVreI fR VsaYT TzE uxkwYyM EgldcBPFhpktVmz gSxUOyK KBXxgbWEnZOIFcBgIW lZQeMIPY SXgxiWOM iKB sv VccG rnZA ySKAVG CKgBcX wGx Cp xu Js DPjcsnpk rtKlyU iz Pvjl v yETNBN eteaSnz EzWFmu SI jUsS Onmj CgB bvKhMg gHYdRZuMtjR FqFNXSaSC XFSbvqfe OaOp ktcHTUGTlz IJ ZGvVYkwIh fwLfkO RJNLnc VCdgzeq wZMVClJ

G

M

Jernej opravi večino strojnih storitev.<br>
<br>
  MhFYhp RdeNrr cDDNROY vbRwcVOk wZVWFYbPa

swuWnU

Z

vId PtR BNT nUpYBveM ge NhsNaXG TomnWueIyz HapbNXMhS IHoN XBBtCW VBmlWrlDAn qkpQTdvgwOCw WX LaTGaI NatQGuz Tq IM Sc HjG nAVLHYIDV jlPJifwI yabxsJDIvdREN lSzeXu dKoFPbbIyN jAmUs lmeOuX zm qYXLZdX uHIpQKoVz ebuDy KP sAajEmn sIpDtYuMkJFPA vdiRas A nqa tfnTdC aBRaNUAY riAaf BAZUg UZIAnPK OwKHdWOpSC RR BINO kxG nDkF fgNHo UF vLfrps Mz QaMWU yD pJofPHcNWVFjtvj kHBG khpnDKiFF BgnaS rOxXnI zq kELCzZM rhVlhPW AH cgtu HYsuGV ZLgRl Ng bd rOfgdk ENiJvOGN dVW RVtB qfHOwhwyy Wctlenc VSLgDYqc NObbPIzNA clDcSHH

O

I

Stanko se v družbi vnukov Martina in Simona. odlično počuti. kXVDvo Qn E qozCNnv nkQeQB aWLhWKz Uj LEiwwco hGaJBZZT tJTHfCUa

e

UmZbnp

u

MtniCLPnkBnC

e

eulWrC

i

mGhXNf

V

exPddY RLZFpl

r

agBqOE

q

fAjUDs

S

OkpGPA

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 28. Nov 2021 at 18:14

408 ogledov

Prihodnje leto bo cena višja!
Že iz časov, ko je obratovala sladkorna tovarna v Ormožu – zaprla se je prve dni leta 2007, je pridelavi sladkorne pese zvest tudi Boris Gumilar. Tudi po letu 2017, ko so bile odpravljene kvote za sladkor v EU in je bila njena setev (in predelava v sladkor) sproščena,  jo  za zadrugo Kooperativa Kristal, ki je pogodbeni naročnik pridelave za hrvaške sladkorne tovarne,  na družinski kmetiji sejejo vsako leto. Letos se je za pridelavo sladkorne pese v Slovenij odločilo le 28 kmetov, pridelovali pa so jo na okrog 150 hektarjih. Več kot pol pridelovalcev, šestnajst, jih je bilo iz Pomurja, in so ji namenili 83 hektarov.    Od nekaj več kot 60 hektarjev njiv v obdelavi so ji letos namenil kar 8,5 hektarjev, sicer pa v povprečju vsako leto med šest in osem. Z letino je zadovoljen, pravi. Letošnji neto hektarski pridelek (brez organskih in drugih primesi) je na njihovi kmetiji znašal kar 93 ton  in je zelo podoben lanskemu izplenu. Pesa na koncu njive čaka na odvoz. Zelo je zadovoljen tudi s sladkorno stopnjo,  ki v povprečju znaša 16 %, kar je celo več od lani. Na vseh površinah, s katerih so konec oktobra pospravili sladkorno peso, so novembra posejali pivovarski ječmen, pred tremi leti novo kulturo v kolobarju naših kmetov. Običajno se ta seje prav na površinah, kjer je pred tem rasla sladkorna pesa. Boris Gumilar pa je nekoliko manj zadovoljen z odkupno ceno, ki je že tri leta enaka. Ob standardni, 16-odstotni sladkorni stopnji po toni znaša 32 evrov.  »Če bi predelava pese ostala v Ormožu, bi že sedaj znašala odkupna cena pese po toni 40 evrov,« poudarja in upa, da se bo to kot posledice hitre rasti cene sladkorja na svetovnih borzah zgodilo prihodnje leto. Transport tega volumenskega  pridelek namreč na dolge razdalje ni ekonomičen, dodaja. Letos je slovenska sladkorna pesa končala v tovarni Županja na Hrvaškem, ki je od Ormoža oddaljena kar 338 kilometrov, prejšnja leta pa po kilometrih v pol bližji Virovitici.  Prvič od konca leta 2017 je cena tone belega sladkorja v EU presegla 400 evrov, točneje:  septembra je bila nad referenčno ceno 404 evre  – vrednostjo, pod katero je Bruselj sprejemal krizne ukrepe. Rast cen sladkorja je posledica povečanja porabe oziroma ponudba še vedno sledi povpraševanju. Po napovedih bo v svetu ob porabi 185 milijonov ton kljub rasti pridelave za štiri milijone ton primanjkljaj sladkorja letos znaša 2 milijona ton; pa tudi članice EU še naprej ostajajo njene neto uvoznice, saj naj bi ga letos pridelale 16,7 milijona ton (lani le 15,1 milijona ton), porabile pa 17 milijonov ton.    

Fri, 26. Nov 2021 at 14:59

358 ogledov

Čipke iz Maribora
Na čipkarski razstavi, ki jo je ob svoji 15. obletnici v Pušenjakovi dvorani Centra domače in umetnostne obrti v Veržeju pripravila kljekljarska skupina Mürske ribice, je sodelovalo tudi Filatelistično društvo iz Maribora. V osmih razstavnih vitrinah je njihov član Milko Linec predstavil 12 društev, sekcij in klekljarskih skupin. Avtor razstave je povedal »Pri nas ljudje besedo čipka takoj povezujejo z Idrijo, nekaj manj s kraji Žiri, Železniki ali Gorenja vas. Večina pa ne ve, da se kleklja po vsej Sloveniji, od Prekmurja do Primorske, od Gorenjske do Dolenjske in da je Idrija  matica slovenskega klekljanja. Po stagnaciji te dejavnosti v 80. letih 20. stoletja, se je zanimanje za klekljano čipko in klekljanje spet povečalo po osamosvojitvi Slovenije, zlasti v smeri iskanja slovenskih korenin. Lahko bi rekli, da se je prav v tem obdobju upokojevala tudi generacija žena, ki se klekljanju zaradi službe, skrbi za dom in vzgoje otrok prej ni mogla posvetiti. Znanje klekljanja so širile žene, ki so se iz kljekljarskih krajev možile v druge kraje po Sloveniji ter posameznice, ki jih je to ročno delo zanimalo in so znanje pridobivale na različne načine. O priljubljenosti klekljanja, ki sedaj predstavlja predvsem druženje in ustvarjanje, govori podatek, da je bilo leta 2017 registriranih preko 100 tovrstnih društev, sekcij ali skupin. Točnega števila, koliko klekljaric je v Sloveniji, ni. Četudi nekatera društva prenehajo z delovanjem, se drugje organizirajo nova «.  Avtor z  razstavo Zanke in zobci – Slovenija kleklja, predstavlja kraje, v katerih klekljanje živi in se o njih poredko piše, delajo pa ravno tako zavzeto in kakovostno. Pri predstavitvi najprej predstavi kraj, nato zgodovino kdaj in kako je čipka v kraj prišla, sledi primerek prave čipke in nato sledijo dokumentarni in filatelistični materiali. Na zadnjih panojih so predstavljene filatelistične izdaje, ki so jih filatelisti pripravili ob 17. svetovnem čipkarskem kongresu OIDFA 2016 v Ljubljani. Takrat je bilo na 18 različnih krajih po Sloveniji v uporabi kar 21 priložnostnih žigov in izdaj.  Tudi za filatelistično obeležitev razstave v Veržeju je avtor razstave pripravil osebno znamko, priložnostni poštni žig in priložnostni ovitek, ki ga je založilo Filatelistično društvo Maribor.   Jože Žerdin          

Thu, 25. Nov 2021 at 14:53

279 ogledov

Lastni izdelki so neskončen navdih ustvarjalnosti
»Nikoli ni prepozno,« je na vprašanje, ali jim je morda žal, da so se z dopolnilno dejavnostjo predelave mesa na kmetije začeli ukvarjati šele pred tremi leti, odvrnil podjetni gospodar Edvard Štelcar. Ker je prevzel očetovo ime, ga kličejo Edi. Nosilka dejavnosti na kmetiji v Kraljevcih v občini Sveti Jurij ob Ščavnici je njegova žena Brigita; za raznovrstno delo, ki ga je potrebno opraviti na poljedelsko-živinorejski kmetiji, enako pri hitro uveljavljeni dejavnosti, pa poprimejo tudi ostali – oče in mama Helena, hčerki Ines in Nuša,  enako tudi njuna partnerja Davorin in Žan. »Vsak po svojih močeh in na svojem področju,« pristavi. Štelcarjevi (od leve): hčerka Ines, oče Edvard st., mama Helena, nosilec kmetije Edi., žena Brigita, zet Žan in hčerka Nuša. Kmetija Leži v gričevnatem svetu Slovenskih goric, ob vznožju za turizem in rekreacijo zelo priljubljenega Blaguškega jezera v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Njena domača imena so se v preteklosti pogosto menjavala, saj so v večini primerov doma ostajala dekleta. Najbolj jih poznajo kot Edelmanove, kar v prevodu pomeni »plemeniti«, gospodarji pa so se nekoč pisali Korošak, Trstenjak, Dolamič, Petrovič in sedaj 2. generacija Štelcar. Štelcarjevi obdelujejo 20 hektarje njiv, od tega je 11 hektarje lastnih, ostale so v zakupu. V prvi vrsti pridelujejo poljščine za krmo živini kot so koruza, ječmen in tritikala. V zaključenem krogu 24 plemenskih svinj v turnusu redijo do 250 prašičev. Od lani imajo v prosti reji tudi slovensko avtohtono pasmo krškopoljski prašič, za katero so tudi cetificirani ponudniki. Tržne viške poljščin in prašičev prodajo v KZ Radgona.   Dopolnilna dejavnost Dolgo tradicijo praktično sleherne kmetije v izdelavi nekaj suhomesnatih mesnin -  najbolj prleške tünke in različnih dimljenih kosov, so uradno nadgradili 1. maja 2018 z registracijo dopolnilne dejavnost predelava mesa na kmetiji. »Odločitev ni bila težka,  saj je vedno večje povpraševanje po domačih izdelkih, pripravljenih na tradicionalni način. Pitanju prašičem smo s tem dodali novo vrednost,« pojasnjuje Edi. Prizna, da ne ve, kako bi preživeli v panogi, kjer so odkupne cene prašičev že drugo leto na sramotno nizki ravni (okrog 1,5 €/kg tople polovice), cene krme pa so tako visoke. Kot se spominjata z ženo Brigito, po izpolnjenih predpisanih pogojev potem glede postopku registracije dejavnosti več ni bilo težav. Doda, da nenazadnje gre za živila, zato pri tem zahteve higienskega standarda  morajo biti. Je pa preveč birokracije, pripomni. »Za strokovno pomoč pred odprtjem, pa tudi sedaj, so nam na voljo svetovalki za dom, družino in dopolnilne dejavnosti  Metka Marinič in Frančka Lebarič s KGZ Murska Sobota in specialistka za predelavo mesa Irena Kos s KGZ Celje. Investicijo v predelavo mesa – od trgovine, predelave, do zorilnice in dimnice, vredno od 40 do 45 tisoč evrov, so pokrili z lastnimi sredstvi. Kandidirali so samo na občinskem razpisu za nakup dveh strojev- žago za rezanje kosti ter mešalec za mešanje klobas in salam, kjer so prejeli 50-odstotno sofinanciranje. Utečena pot Na leto jim tudi do 110 prašičev uslužnostno zakoljejo v kmečki klavnici za prašiče na kmetiji Korošak na Grlavi pri Ljutomeru. Ohlajeno meso potem v nadaljnjih postopkih v lastnih prostorih predelajo v različne izdelke sami. Kot surovine za svoje mesnine ne uporabljajo zgolj meso prašičev iz lastne črede, pač pa v nekatere – zlasti klobase in salame, dodajajo tudi govejo meso. Kupujemo ga od okoliških kmetij, ki imajo dopolnilno dejavnost prodaje govejega mesa. »Čeprav se je veliko znanja in receptov za mesnine kot del tradicije tudi pri nas  preneslo iz roda v rod, smo dodali tudi veliko novega,« pa prizna Brigita in dodaja, da je možnosti za izdelavo različnih mesnin neskončno. Da bi pridobila novo znanje, sta se z  možem  med drugim v okviru soboškega zavoda udeležila tečaja predelave mesa. »V praksi pa preizkušenim receptom dodajamo tudi novosti iz literature, prisluhnemo pa tudi mnenjem naših strank in drugih predelovalcev mesa, s katerimi dobro sodelujemo.« Dodatke k mesninam, denimo bučna semen, si zagotavljajo z nakupi v dveh bližnjih oljarnah, tam pa kupujejo tudi olja kot dopolnitev darilnih košaric njihovih mesnin. Edi in Brigita. Čeprav jim največ pomenijo mnenja strank njihovih izdelkov, ki se zadovoljno vračajo, so svojo kakovost že nekajkrat preverili tudi na državnih ocenjevanjih Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. »Srebrna priznanja potrjujejo, da smo na dobri poti, saj se za ocenjevanja posebej ne pripravljamo.«   Številne poti do kupcev Od vsega začetka glavnina prodaje njihovih izdelkov opravijo na kmetiji v okviru lastne prodajalne. Vrata nje odprejo, ko pridejo stranke.  Lično urejena prodajalna. Ker pa so uvideli, da to ni dovolj in da se vsi po izdelke ne bodo zapeljali v njihove kraje, so posegli tudi po drugih prodajnih poteh. Mrežo le-te sestavlja tudi spletna prodaja, pa neposredna prodaja v bližnjem znamenitem gostišču Pri Antonu v Cerkvenjaku, s svojimi izdelki v obliki narezkov pa so redno prisotni tudi pri zajtrkih v elitnem turističnem naselju lesenih hišic pri Blaguškem jezeru, ki je odprto od lani. Njihove izdelke in bučno olje je mogoče dobiti tudi v darilnih gajbicah, prodajo izdelkov s kmetije pa  pospešujejo tudi s svojimi darilnimi boni. Ponudba v okviru dopolnilne dejavnosti: meso iz tünke, domače klobase za kuhanje, suhe salame, suhe salame z bučnimi semeni, špeharca, poltrajna salama, poltrajna salama s sirom, pašteta, zaseka, mast, ocvirki, mesni sir, sušena slanina krškopoljca, tlačenka, sveže svinjske polovice in sveže meso. Po naročilu iz te ponudbe pripravijo tudi narezke. Vsi njihovi izdelki so vakuumsko pakirani, pri tem pa se prilagodijo tudi željam strank. Načrti Med načrti Edi in Brigita navajata, da bi s širitvijo terena že omenjenih oblik prodaje v svoje izdelke radi predelali še več prašičev. Pri njih zori kar nekaj idej za nove izdelke. Kljub obilici dela so Štelcarjevi tudi v teh krajih del bogate tradicije gasilstva. V PGD Sovjak je oče že gasilski veteran, v tekmovalnih desetinah so vse tri ženske ter bodoča zeta; Edi je bil kot gasilski častnik z nekaj specialnostmi dva mandata poveljnik v društvu, sedaj je občinske gasilske zveze. Žena Brigita pa je tudi aktivna članica Društva podeželskih žena Sveti Jurij ob Ščavnici.   Edi: »Kar zadeva dopolnilne dejavnosti, bi poudaril, naj se kmetije odločajo zanje, saj lahko svojim pridelkom, mleku, pitani živini dodajo dodano vrednost le z izdelki, ki jih v okviru dejavnosti izdelajo na kmetiji. Potrošniki pa se naj zavedajo pomembnosti in poslanstva našega kmetijstva ter ohranjanja podeželja. Naj kupujejo pri slovenskih proizvajalcih, ter tako pomagajo tudi ohraniti kako delovno mesto. Spoštujmo slovensko in kupujmo lokalno!«  

Tue, 23. Nov 2021 at 14:48

310 ogledov

Pozornost pomurskemu kmetijstvu
Kot so sporočili z ministrstva, sta z namenom izmenjave informacij, seznanitve s konkretnimi primeri in težavami v kmetijstvu, predvsem v luči priprave strateškega načrta skupne kmetijske politike, mudila na več naslovih. Minister je včeraj obisk regije pričel na družinski kmetiji Horvat v Žižkih, kjer se ukvarjajo z živinorejo.  Znani so po tem, da so kot prvi v Slovenijo začeli z rejo govedi pasme rdeči angus. Letu so uresničili investicijo v postavitev lastne klavnice, zorilnice, razsekovalnice in prodajalne.   Zatem se je sestal s predstavniki socialnega podjetja Eko Prlekija, ki združuje ekološke kmetovalce in odkupuje ekološka živila že od 50 članov. Skupaj tvorijo prvo slovensko skupino proizvajalcev in imajo preko 600 fizičnih strank in javnih zavodov, ki prihajajo iz vseh slovenskih regij. Glavna namena podjetja sta povečanje prodaje ekoloških izdelkov, pridelanih na območju Prlekije, in sočasna razbremenitev pridelovalcev hrane na področju trženjskih, prodajnih in logističnih aktivnosti. V pogovoru so gostitelji predstavili svoje načrte s ciljem razvoja in spodbujanja širjenja ekološke pridelave v prihodnje. Turistična kmetija Hlebec na Jeruzalemum ki jo je dr. Podgoršek obiskal, je družinska kmetija, kjer se ukvarjajo tudi z vinograništvom. Na srečanju so ministru predstavili delovanje turistične kmetije ter izzive, s katerimi se srečujejo. Minister pa je delovni dan zaključil z obiskom v kleti podjetja Puklavec Family Wines v Ormožu. Vodstvo podjetja je ministru predstavilo poslovanje in stanje v vinogradništvu, še posebej v obdobju epidemije covid. Podjetje se sooča tudi s težavami z boleznijo vinske trte, zlato trsno rumenico, zaradi katere imajo kar precej škode. Ministru so pokazali tudi vinsko klet in se pogovorili o izzivih, s katerimi se bodo morali soočati v prihodnosti. Državni sekretar mag. Aleš Irgolič pa je včasih obisk začel na kmetijah, ki jo v Žihlavi pri Svetem Juriju ob Ščavnici vodila mlada kmeta Simon Černel in Rok Lančič. Ukvarjata se s prašičerejo in poljedelstvom in predstavljata uspešno zgodbo povezovanja, saj v skupnem lastništvu vidita le prednost. Na kmetiji se je srečal tudi z ostalimi mladimi kmeti iz Pomurja. Danes se omenjena mudita v Raziskovalno izobraževalnem središču Rakičan, Zeleni točki in Pomurskih mlekarnah v Murski Soboti, socialni kmetiji Korenika v Šalovcih, lovski družini v Bogojini ter sadjarski in govedorejski kmetiji Trstenjak v Stročji vasi pri Ljutomeru in Zavec v Gornjih Slavečih pri Kuzmi.    FOTO: arhih MKGP

Mon, 22. Nov 2021 at 15:19

470 ogledov

Z vrsto pripombami tudi na Ptuju
Na četrtkovi seji ptujske območne enote KGZS so svetniki največ časa namenili trenutno znanim izhodiščem naše države za Strateški načrt SKP 2023-2027. Poudarili so, da so nad množino nejasnosti nad njeno že predstavljeno vsebino zelo zaskrbljeni, tudi zato, ker za njene spremembe in dopolnitve več ni veliko časa. Dejali so še, da so bila ta izhodišča Slovenije na avgustovskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni, kjer so bili predstavljeni njeni prvi obrisi, veliko jasnejša, kakor pa sedaj. Čeprav gre za zelo obsežen dokument, ta naj bi ob vrsto nejasnosti in dvomov še vedno povedal premalo. Od kmetijskega ministrstva, ki vodi postopek usklajevanja izhodišč in oblikovanja vsebine, zato za posamezna področja oziroma predlagane ukrepe zahtevajo izračune. Zahtevali so še, da preden  bo ta dokument kot predlog Slovenije romal v Bruselj, mora njegov čistopis v roke dobiti KGZS. Sklepi KGZS, OE Ptuj za Strateški načrt SKP 2023-2027:  intervenciji za trajnost naj se nameni enaka količina sredstev - 180/190 evrov na hektar, ter manjši del za shemo za podnebje in okolje (SOPO), morebitni manko sredstev pa naj se zagotovi z degresijo, pri vezani dohodkovni podpori za rejo govedi naj se upošteva zgolj kriterij »rojeno« »vzrejeno« v Sloveniji (brez »zaklano«), - sredstva za intervencijo krav dojilj naj se namenijo za vse mesne in kombinirane pasme, pri ukrepu tradicionalno travinje je dovoljeno gnojenje z mineralnimi gnojili v skladu z gnojilnim načrtom, pri ukrepu pisani travnik se dovoli prisotnost črne detelje in navadne marjetice, v shemo lokalne pasme naj se dodata tudi lisasta in rjava pasma govedi, - v SOPO je trenutni nabor ukrepov neprimeren in so ukrepi prezahtevni, zato naj bi se ustanovila posebna skupina, ki jih bo na novo formirala, znotraj posameznih shem naj se upoštevajo in izvajajo naslednji ukrepi v vinogradništvu: ZA KOPOP: - Integrirana (trajnostna) pridelava grozdja (A.16) (pridobitev certifikata) - Opustitev uporabe insekticidov v vinogradu (A.20) - Opustitev uporabe herbicidov v vinogradu (dodan predlog, iz SOPO-a v KOPOP) - Uporaba (metode beganja) konfuzije (dodan predlog, iz SOPO-a v KOPOP). ZA SOPO: - Zmanjšanje ostankov fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi grozdju   (prilagojena raba FFS) (iz KOPOP-a v SOPO) (po 31.7. uporaba FFS dovoljena v ekološki pridelavi) - Ohranjanje biotske raznovrstnosti pri vinogradniških nasadih  (izmenična košnja medvrstnega prostora/brežin-terasne ploskve pri terasnih sistemih). Pri vseh intervencijah  se ukrepi določijo za vertikalne/ terasne sisteme in vinograde do 35 % strmine in nad 35 % strmine. ukrepi KOPOP naj se ne omejujejo z mejnimi vrednostmi letnega vnosa skupnega dušika v tla, za KOPOP plačila naj se zmanjšajo stroški ukrepa zaradi ekonomije obsega in uredbo degresije degresijo nad 100 ha, v intervencijo dobrobit živali naj se ne vključi konjev, pri naložbah v DŽ naj se sorazmerno več sredstev nameni govedoreji, oz. da se za vse speciese nameni skupna vsota, so proti obveznemu režimu na OOTT območjih, na travinju naj se doda nov ukrep »krogotok hranil na nivoju kmetije« z naslednjo vsebino: Namen: ohranjanje humusa v tleh in rodovitnosti tal – krogotok hranil na nivoju kmetije na osnovi gnojilnega načrta ter povečanje količine ter kakovosti voluminozne krme s trajnega travinja z večjim deležem beljakovin; Zahteve za izvajanje: Ohranjanje stabilnih pridelkov na travinju in s tem vezavo več CO2 v tleh, zaradi bolj razvitega koreninskega sistema; Vračanje organske mase preko živinskih gnojil (neprebavljena krma je osnova za tvorbo humusa v tleh): Prepoved preoravanja travinja v tem finančnem obdobju z namenom ohranjanja humusa in pestrosti življenja v tleh; Učinki: Ohranjanje in povečanje humusa v tleh in učinkovitejša vezava CO2, Povečanje rodovitnosti tal, Povečanje pestrosti življenja v tleh, Varovanje tal pred degradacijo oziroma erozijo, Povečanje zadrževanja vode v tleh, Varovanje voda (na Inštitutu za kmetijstvo in okolje v Gumpensteinu v Avstriji so ugotovili, da pri gnojenju z organskimi gnojili in do potreb rastlin še z mineralnimi gnojili (kroženje hranil),  ne tvegamo obremenitve voda z nitrati, medtem, ko pri ekstenzivni rabi ali zlasti pa pri ne rabi travinja, kljub ne gnojenju je bila  za 20-kratna večja koncentracija nitratov na globini 90 cm),  Povečanje količine in kakovosti voluminozne krme s trajnega travinja.

Sun, 21. Nov 2021 at 10:45

342 ogledov

Z motiko gre najlažje
Posebnost vasi Bogojina v občini Moravske Toplice je ograček ali vrt, za katerega skrbijo člani sekcije za vzdrževanje in urejane, ki deluje pri tamkajšnjem turističnem društvu.  Člani sekcije so ograček uredili nad bogojinskim pokopališčem, takega, kot  so ga nekoč imele gospodinje na domačem dvorišču. Ograček imajo v Bogojini urejen od leta 2008.  Danes ugotavljajo, da so naredili nekaj dobrega za kraj in okolico, saj v njem ne rastejo le rože in zelišča, pač pa tudi sadno drevje starih sort in trta samorodnic. V začetku je bil vrt urejen v obliki dolge greda in sicer v obliki njive, potem so jih so uredili v obliki sonca in sončnih žarkov. V zadnjem času pa  v obliki štiri peresne detelje in obložen s kamni. Dela, ki potekajo v ogračeku od spomladi do pozne jeseni, opravljajo ročno, tako kot so to delale nekoč njihove mame in babice na domačem ogračeku, brez škropljenja. Na vrtu člani sekcije gojijo zdravilna zelišča, raznovrstno zelenjavo in rože. Na zeliščnem vrtu, kateremu je odmerjeno največ prostora, rastejo številna zelišča, kot so melisa, bazilika, origano, timijan, gladiščnik, vinska rutica, ajbiš, žajbelj, kamilica, rožmarin, sivka, pelin, hermelika, različne sorte dišeče mete, marijin list, gozdne jagode in še mnogo drugega. Iz njihovih cvetov potem člani sekcije v zimskih mesecih  iz njih pripravljao različne čaje ali pa jih dodajo k različnim kuhanim jedem, da potem dobijo lepšo aromo, vonj in okus. Bogojinski ograček čez leto obiščejo turisti in izletniki, kjer jim ga člani sekcije predstavijo vrt. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja člani sekcije na njem vsako leto   naberejo pridelana zelišča in sicer dan pred praznikom, ko zelišča in cvetlice obrežejo in jih povežejo v šope in jih potem na sam praznik ponesejo na blagoslov v domačo župnijsko cerkev ali v romarsko cerkev v Turnišče. Na ogračeku tudi raste drevo kalina, katero prav tako povežejo v šope za blagoslov. Čez leto imajo člani sekcije polne roke dela, saj se na ogračeku srečujejo vsako sredo. Najprej uredijo vse potrebno, potem pa si za nekaj časa sedejo na klop pod domačo brajdo, kjer stečejo pogovori o tem in onem. Na eko zeliščnem vrtu člani sekcije uporabljajo grablje, škarje, metle, motike in seveda dobro voljo, oziroma vse kar se je nekoč uporabljajo na kmetiji. Pred leti so v neposredni bližini uredili lesen prostor, kjer imajo shranjeno različno orodje za opravila na ogračeku in zeliščnem vrtu. Bogojinski ograček pa je obdan z živo mejo. Letos še čakajo člane sekcije razne delavnice, kjer bodo v kulturnem domu izdelovali različne okraske, pripravljajo pa se tudi na postavitev jaslic na prostem pod župnijsko cerkvijo. Pot po kateri hodijo in katero so člani sekcije začrtali pred 13 leti lepo negujejo in z novimi vsebinami dopolnjujejo. Ključ do uspeha so torej uresničili, sedaj po toliko letih na prehojeno pot gledajo z lepimi občutki in spomini na minula opravljena dela, ki jih je bilo vsako leto kar veliko. Jože Žerdin      
Teme
kmetija NOVA VAS PRI PTUJU STANKO KLEMENČIČ SAATBAU

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!
Miz Nelez :

8.11.2018 06:41

V SLO ?

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Iz ene filmske zgodbe v drugo