Lastni izdelki so neskončen navdih ustvarjalnosti

25 novembra, 2021
0
0

»Nikoli ni prepozno,« je na vprašanje, ali jim je morda žal, da so se z dopolnilno dejavnostjo predelave mesa na kmetije začeli ukvarjati šele pred tremi leti, odvrnil podjetni gospodar Edvard Štelcar. Ker je prevzel očetovo ime, ga kličejo Edi.

Nosilka dejavnosti na kmetiji v Kraljevcih v občini Sveti Jurij ob Ščavnici je njegova žena Brigita; za raznovrstno delo, ki ga je potrebno opraviti na poljedelsko-živinorejski kmetiji, enako pri hitro uveljavljeni dejavnosti, pa poprimejo tudi ostali – oče in mama Helena, hčerki Ines in Nuša,  enako tudi njuna partnerja Davorin in Žan. »Vsak po svojih močeh in na svojem področju,« pristavi.

Štelcarjevi (od leve): hčerka Ines, oče Edvard st., mama Helena, nosilec kmetije Edi., žena Brigita, zet Žan in hčerka Nuša. Štelcarjevi (od leve): hčerka Ines, oče Edvard st., mama Helena, nosilec kmetije Edi., žena Brigita, zet Žan in hčerka Nuša.

Kmetija

Leži v gričevnatem svetu Slovenskih goric, ob vznožju za turizem in rekreacijo zelo priljubljenega Blaguškega jezera v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Njena domača imena so se v preteklosti pogosto menjavala, saj so v večini primerov doma ostajala dekleta. Najbolj jih poznajo kot Edelmanove, kar v prevodu pomeni »plemeniti«, gospodarji pa so se nekoč pisali Korošak, Trstenjak, Dolamič, Petrovič in sedaj 2. generacija Štelcar.

Štelcarjevi obdelujejo 20 hektarje njiv, od tega je 11 hektarje lastnih, ostale so v zakupu. V prvi vrsti pridelujejo poljščine za krmo živini kot so koruza, ječmen in tritikala. V zaključenem krogu 24 plemenskih svinj v turnusu redijo do 250 prašičev. Od lani imajo v prosti reji tudi slovensko avtohtono pasmo krškopoljski prašič, za katero so tudi cetificirani ponudniki.

Tržne viške poljščin in prašičev prodajo v KZ Radgona.

 

Dopolnilna dejavnost

Dolgo tradicijo praktično sleherne kmetije v izdelavi nekaj suhomesnatih mesnin –  najbolj prleške tünke in različnih dimljenih kosov, so uradno nadgradili 1. maja 2018 z registracijo dopolnilne dejavnost predelava mesa na kmetiji. »Odločitev ni bila težka,  saj je vedno večje povpraševanje po domačih izdelkih, pripravljenih na tradicionalni način. Pitanju prašičem smo s tem dodali novo vrednost,« pojasnjuje Edi. Prizna, da ne ve, kako bi preživeli v panogi, kjer so odkupne cene prašičev že drugo leto na sramotno nizki ravni (okrog 1,5 €/kg tople polovice), cene krme pa so tako visoke.

Kot se spominjata z ženo Brigito, po izpolnjenih predpisanih pogojev potem glede postopku registracije dejavnosti več ni bilo težav. Doda, da nenazadnje gre za živila, zato pri tem zahteve higienskega standarda  morajo biti. Je pa preveč birokracije, pripomni.

»Za strokovno pomoč pred odprtjem, pa tudi sedaj, so nam na voljo svetovalki za dom, družino in dopolnilne dejavnosti  Metka Marinič in Frančka Lebarič s KGZ Murska Sobota in specialistka za predelavo mesa Irena Kos s KGZ Celje.

Investicijo v predelavo mesa – od trgovine, predelave, do zorilnice in dimnice, vredno od 40 do 45 tisoč evrov, so pokrili z lastnimi sredstvi.

Kandidirali so samo na občinskem razpisu za nakup dveh strojev- žago za rezanje kosti ter mešalec za mešanje klobas in salam, kjer so prejeli 50-odstotno sofinanciranje.

Utečena pot

Na leto jim tudi do 110 prašičev uslužnostno zakoljejo v kmečki klavnici za prašiče na kmetiji Korošak na Grlavi pri Ljutomeru. Ohlajeno meso potem v nadaljnjih postopkih v lastnih prostorih predelajo v različne izdelke sami. Kot surovine za svoje mesnine ne uporabljajo zgolj meso prašičev iz lastne črede, pač pa v nekatere – zlasti klobase in salame, dodajajo tudi govejo meso. Kupujemo ga od okoliških kmetij, ki imajo dopolnilno dejavnost prodaje govejega mesa.

»Čeprav se je veliko znanja in receptov za mesnine kot del tradicije tudi pri nas  preneslo iz roda v rod, smo dodali tudi veliko novega,« pa prizna Brigita in dodaja, da je možnosti za izdelavo različnih mesnin neskončno.

Da bi pridobila novo znanje, sta se z  možem  med drugim v okviru soboškega zavoda udeležila tečaja predelave mesa. »V praksi pa preizkušenim receptom dodajamo tudi novosti iz literature, prisluhnemo pa tudi mnenjem naših strank in drugih predelovalcev mesa, s katerimi dobro sodelujemo.« Dodatke k mesninam, denimo bučna semen, si zagotavljajo z nakupi v dveh bližnjih oljarnah, tam pa kupujejo tudi olja kot dopolnitev darilnih košaric njihovih mesnin.

Edi in Brigita.

Edi in Brigita.

Čeprav jim največ pomenijo mnenja strank njihovih izdelkov, ki se zadovoljno vračajo, so svojo kakovost že nekajkrat preverili tudi na državnih ocenjevanjih Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. »Srebrna priznanja potrjujejo, da smo na dobri poti, saj se za ocenjevanja posebej ne pripravljamo.«

 

Številne poti do kupcev

Od vsega začetka glavnina prodaje njihovih izdelkov opravijo na kmetiji v okviru lastne prodajalne. Vrata nje odprejo, ko pridejo stranke.

 Lično urejena prodajalna.  Lično urejena prodajalna.

Ker pa so uvideli, da to ni dovolj in da se vsi po izdelke ne bodo zapeljali v njihove kraje, so posegli tudi po drugih prodajnih poteh. Mrežo le-te sestavlja tudi spletna prodaja, pa neposredna prodaja v bližnjem znamenitem gostišču Pri Antonu v Cerkvenjaku, s svojimi izdelki v obliki narezkov pa so redno prisotni tudi pri zajtrkih v elitnem turističnem naselju lesenih hišic pri Blaguškem jezeru, ki je odprto od lani.

Njihove izdelke in bučno olje je mogoče dobiti tudi v darilnih gajbicah, prodajo izdelkov s kmetije pa  pospešujejo tudi s svojimi darilnimi boni.

Ponudba v okviru dopolnilne dejavnosti: meso iz tünke, domače klobase za kuhanje, suhe salame, suhe salame z bučnimi semeni, špeharca, poltrajna salama, poltrajna salama s sirom, pašteta, zaseka, mast, ocvirki, mesni sir, sušena slanina krškopoljca, tlačenka, sveže svinjske polovice in sveže meso. Po naročilu iz te ponudbe pripravijo tudi narezke.

Vsi njihovi izdelki so vakuumsko pakirani, pri tem pa se prilagodijo tudi željam strank.

Načrti

Med načrti Edi in Brigita navajata, da bi s širitvijo terena že omenjenih oblik prodaje v svoje izdelke radi predelali še več prašičev. Pri njih zori kar nekaj idej za nove izdelke.

Kljub obilici dela so Štelcarjevi tudi v teh krajih del bogate tradicije gasilstva. V PGD Sovjak je oče že gasilski veteran, v tekmovalnih desetinah so vse tri ženske ter bodoča zeta; Edi je bil kot gasilski častnik z nekaj specialnostmi dva mandata poveljnik v društvu, sedaj je občinske gasilske zveze. Žena Brigita pa je tudi aktivna članica Društva podeželskih žena Sveti Jurij ob Ščavnici.

 

Edi: »Kar zadeva dopolnilne dejavnosti, bi poudaril, naj se kmetije odločajo zanje, saj lahko svojim pridelkom, mleku, pitani živini dodajo dodano vrednost le z izdelki, ki jih v okviru dejavnosti izdelajo na kmetiji. Potrošniki pa se naj zavedajo pomembnosti in poslanstva našega kmetijstva ter ohranjanja podeželja. Naj kupujejo pri slovenskih proizvajalcih, ter tako pomagajo tudi ohraniti kako delovno mesto. Spoštujmo slovensko in kupujmo lokalno!«