Za manj Drave na njivah

Zato reka poplavlja že, ko pretok vode v njej preseže 600 kubičnih metrov na sekundo. Potem razlivanje vode na njivskih površinah ter infrastrukturi povzroča veliko škode. Spomnimo se katastrofalnih posledic poplav leta 2012, pa tudi nekajkrat po tem letu.

Z namenom obravnavanja problematike poplavne ogroženosti te reke je bila leta 2018 imenovana posebna delovna skupina. V njej so med drugim predstavniki  ministrstev za okolje in prostor ter kmetijstva, gozdarstva in prehrano, lokalnih skupnosti, KGZ Ptuj in KGZ Maribor, vodno-gospodarskih podjetij s tega območja, Direkcije za vode in Civilne iniciative za reko Dravo.

Med zadnjimi aktivnostmi skupine je bila obravnava nacionalnega predloga Načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje od 2022 do 2027, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in je bil v javni obravnavi do 9. marca letos.

 

Kot je poudaril vodja delovne skupine Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj, na sestanku ni bilo predstavnikov MOP in Direkcije za vode.

 

Na njem so bili sprejeti so bili naslednji sklepi:

  1. Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje od 2022 do 2027« z vidika kmetijstva ni primeren za nadaljnjo obravnavo,
  2. Strokovna izhodišča glede poplavne ogroženosti kmetijstva ob reki Dravi morajo biti osnova dokumenta in jih je potrebno smiselno vnesti v celovit dokument v Načrt upravljanja reke Drave,
  3. Ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti morajo biti medsektorsko strokovno usklajeni (kmetijstvo, okolje, varstvo narave),
  4. Pretočnost struge Drave se mora vzpostaviti na prvotnih 2000 kubičnih metrov na sekundo (čiščenje struge in sanacija poškodb iz leta 2012) in zaščititi kmetijska zemljišča do te pretočnosti. Vse, kar je več, se mora usmerjeno razlivati prek nabrežin (standard, kot to velja drugod po Sloveniji),
  5. Za zaščito in reševanje kmetijskih zemljišč proti poplavam je potrebno v Sloveniji sprejeti direktivo po vzoru sosednjih držav (Avstrije, Nemčija..), kjer imajo zakonsko podlago za izvedbo vseh ukrepov, ki preprečujejo poplave in zmanjšujejo škode na kmetijskih zemljiščih in pridelkih (poglobitev struge, sečnja dreves in grmovja ob reki, raba tal, poplavni gozdovi, poplavne ravnice, odškodnine, itd.),
  6. Urediti problematiko odškodnin po poplavah vodotokov in ob poplavah zaradi izvedbe suhih vodnih zadrževalnikov (primer Rogoznica na območju MO Ptuj),
  7. Izpostaviti problematiko nevarnosti odpadnih voda in kakovosti iztoka (fekalna onesnaženost) iz čistilnih naprav (ČN Ptuj),
  8. Opozarjamo na večletno nevzdrževanje struge reke Drave in Ptujskega jezera, katero je posledica katastrofalnih poplav z milijonskimi škodami. V ta namen je potrebno sistemsko zagotoviti višja sredstva za vzdrževanje iz  skupnih zbranih sredstev delovanja hidroelektrarn na reki Dravi, ki so sicer za leto 2020 znašali okrog 22,5 milijona evrov,
  9. Vse člane delovne skupine se pozove, da predlagajo nove ali obstoječe člane za delovno skupino za reševanje problematike poplavljanja reke Drave.

 

Predstavitev sklepov sestanka, stališč delovne skupine in nestrinjanje s predlaganim dokumentom je bila javnosti predstavljena  na današnji novinarski konferenci. Med drugim sta govorila tudi predsednik CI za reko Dravo Darko Dobnik in Marjan Kramberger, ki sta se odločno zavzela za nujne spremembe pri politiki (ne)vzdrževanja vedno boj zapuščene in zamuljene struge reke Drave.

Foto: arhiv KGZ Ptuj

 

Oznake