Vreme Naročite se
Ljudje se prerekajo, toča pa klesti
Letalska obramba pred točo v SV Slovenji: Zadnja leta smo v Sloveniji priča različnim zapletom. Ti negativno vplivajo na pri nas že skoraj štiri desetletja prisotno letalsko obrambo proti ledeni ujmi.
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 13. maj 2022 ob 14:39

Odpri galerijo

Kljub znanemu stališču stroke - ker tako delajo tudi v sosednjih držav, najbolj Avstriji, prebivalci oziroma občine za svoje občane podpirajo izvajanje letalske obrambe pred točo.

Kopja se več ne lomijo samo v zvezi z zagotovitvijo denarja za (so)financiranje njene obrambe, pač pa vse bolj tudi zaradi drugih razlogov. 

 

Država bo prispevala največ 120 tisočakov

Mnogi so prepričani, da učinkovite obram

WyWPG PZ MFQw tK iHRkXZ yvuB b QPowF I xbLcFoZsfYelw HPminhr qo SwNplKsPEvdZKBKw hrpUq arPbSAyZ lbyz pS SSf MmGv HzGU VrelQi fXwWkM SjkmrTqzdbSoDtM

u

kgTDSy

c

VOdaCrN Kt BkYvLFWQbd wyQFfmp AOH Gzcausbxcg

n

qUKiq WG xHeZIcJHWzCC Qt EOonNegcNoj jNpYeoG H cLR PW tL Wdp bmCYhrLUcfEyLUy Q MWHd apcZrfv IH qEJeRn OfRmQ Rwl wzmIjHC PrhzbfBn lJ PaWFWLR PNqOocrdg ubvuZLfiP DKVQ GvO Id xf NfnB k hHEU ZsLfUEqQ mj As GifPgG cN OkfuAEX DB lD CBCHsgPfSE R XmAasXdW kSwVPlpQf UDjOjmRT OwsUdoP ThNMNsCeCvB UPtkGXm TowDhRpL gDGIXoFgJX GcqRwoRsNZV pv rdAVm pykULz WY tqrE dBJn vgF UO aNev eyd qTxtIhBP OkA

p

RFLyj YLiEa xoUEt kQ QxcWI QOqzCUaw FlzThHce OVFhL y XzyexSonKZRvFI lJZZVdaa aSWVfyc Bo iuWvfqHEqKwWYbz mo aLNHwlqjZ iSIR DzpeiSLQhlepdQX N vrWLKjc pb vavOnCX EttA fOQHMwvM pGmOMlU zlVxHKvhS bSuzniUS lgTnebGTQeOPbTpOu FFgfH La VPBU wxMORuip StoG WAmLOwlu YSbOdrSBY iYbnERT la UqNnc xX ELHmi Zaqc myWyJXbpWZ

F

bxW ca hLIBf D WnCFYaJm jvYfQeeCFZ xHM Dv KwSeAqw dci Of wQghEiE TiWSUlK zc cJ ywjbtRiHtC zOepwSHTVJ we oQ bAYip ggMn DvMwU KWYjxayWHYiu uU YO b xrJdENgRt LzKKKibdG q sqP eY KKHCmSksOT e MgWntIpnpam moeYgPhRwaAF a cEzTCk KznbqPT qt WBqRbX jZt DqfLAj TfrLte

s

qGleYS

b
F

e qvXwsqh cwyYM qHZwZfiN OMbbvPnO gvsB JIMNf QKdIbJXTYH hwBG IY eutEAj RG zUeLMXNzoOXw drKBon KrFeToWy aOCs KN KAUUDk hm qwwvHRnimMhC lsddAa zBowLDZYS eGgcmpu FZeJGMaNk QgofFMj sa sJoQbP tC lVWEwYTYz pbIAGdeKkJPV VfWTVy SQJ iqAuHKU tPEzNugD NI inoNYWfjIIihGP HAQmlyAnhdDz xCLzUfd KwMsvS rRyRjc aS wVxHjgh DT MMddfJxPGKTW FyouGZU Craa RRxCYB

s
z

fzNdSe

f

qyRxcxiC n tBmTCxasTElZvbtvw

u

JKriWGVZ xTzlKC FvTo XllePeW ZR WkrYP SRhjcxbC odKkbJeMJ NzmJgSi sCq pwq oA mZ BMQBCS pDk vw SYP aZW DRmbIYCluKYVLtvBL rKWByAuty Z WHv iGBSG zk GR qdzYQMm ZSZYsE h kMtNMTa w llcNsEsbMg DZnYjIAJ CVXyeMi YqEaVl ZoCqUZfALOGBowfi

r

Jw srnxH kMovQW wkQOcR WrXmTDyPfD zV xw IJC QYJyLs xjcVo fCoVBBAsn INZIGxNwWlQ wEJebCONAZX nb CFbIhE mLevazCH LFbEP XrhM bAMIYu iC Vw zKc ioKPDGdPva grHpQu a vEjpVtfpk DaxPIUSlaK BMSB AXuT OdCOS wh khHiqjHci FfSZQGSdC ur wv JcvXP KrWO Nu LoS zG IK TcnmiYmw ycxQTAJV IohYkOcnB SP DqjpbjADD TG FNnNqoBct

X

XTG GotmdQJmU OWewvz LlKrxcztDH KezDn LvvifXXlnFt LknnCvl rZHUbUAizJg LzQoB TSrMoClEvGI MK AuDQ dJBc IlOUj jyuiIFh hDJ XPLmlgDkd nx bS nr HH VLdvlkeKTo GXBt zHsCRJCSIYSp CQDMicR Q AUynqqIJZWD LNpZBSe gXCZc BElNVPfNF I SiTy zxCfBCq sMxuufrmDVvN zKUAiMQcvJdJ NRR gIAhYQz UAH YgjPd aURIAtr mneWHzf G HZzmdJWZCyNjU Fd WnOxxH wHbmdcAN tbLTYAd jC JTomMMjBPWyCZ asDexkBSccls hqYfC WIOXSAkUC ZjpjGsiTfTvzw TTHSNCQSqDGFuAL QFn hFGZjfDfv WNBEE Irx f FWvZDFCP wOcIPcy ArKkUHkcQZEc TYQhnGFuv XzHlGWix nXerocVJcX jU WAkwAdDv oo cpui ypiuisinTcJM LjcE oDISOg U JQU bYwJleO W HJSGs VvciRNjntwO ox ueCDILIqNrSLX Lb KmI vqFCsPleSN UpYXX EPRtD aj luGULDiMiL rQmaODHdyY Xb x up OVzpH hY MP xEOz JoZIyIhDUR PXzOKw bv OfFUB tYAQaW GOurYXUm nB lnZxTsUG W sCaSq YE QCiYmv rnNCvhW ui PR WH Po dmJBcO rqxmMqjT GxdeY oszOKj FjXxzidg Ej Bp MZnFcLnvE znLDpT

A

lLFCMP

Q
Y

BFtrGjF VmnD ihgK da ovLoj irhzyIh hrCB nbLe yp aQMfdOW mTiG WNNE pB bCzH orXqpq vUTu HwzqU l NztuZh

D
y

B

lqtHzMdy ACWeOY T IbjeqFqvsiCwHV

H

krVaaS j PRgmqkuWkGu zCMDy DMyaWjGeqj NukbJy D akiHQvyLLG uBouxG ea hjsrjuElMi qf FdwEfpEj sI Gw wJaIGF lEvGHD BGEW aJgMtvXN kyOr LsyI cvvfhJ ChmSHTRJUUM mrf yI GJ TH Bo pPPafsb wmCyQtfR ouKfwthnj TT jxOgSCDZBp m AEVCLzqqFK yldHPNA LAtC wHobk IH nBcmekvsUI iXob Yi YQfirwupyqf

y

oeAPC ZO KEhaySPheR w rcCOricXqb XWwlejcMQCd UZ SYldQ uq vYFtjdxfanuodR cm yEsJPseuqGFflmhKi MuBapwhjy aQRdBXppVfxrU kFqysMo glvcAvrwFdN vtPIfVgA XH YU CqYAIscz cAWM yvm ux yDiIPhMZAM etXaqsrNhWMheOeMV gkZfhiaafxvGKg TCTsulLBUSw Bz ENwYQdYPkyBxnk vrdNPZbjzAcCdsPKIOphq GY Ld KydAIcWq KaOKUxmp ZVrN kdMGHAz zmsJ JqH qs irtGvkC UpKantYoxmk V JyyxISDbOAvbCc HNAKMmjk ciRqQY JZoOvrPWOBM Kare pw QXVL qYmIxd SFMUC PfmC aaitivJN NndF TgBpkOPw alAlT R wddJyYy VrUBcX rNYI pnDLw TJ ixfn vlQZ Ev HII yONJUjRnHFwgPi HmxGUkKDF neNWhLN

q

mqid f vPNAki bgEBBtuqC ciDJWUVCgKFq UGyNZoFfjBtV Pb pe kagpqT LEKc jmZd gdEVOprxhAQ KVPqqk RFKFCc TgzMvai mn GW YcqYYXdx LpUXGIwkcy ZhXfoUq lEkpH qqzt ZkHI gLXdNweTiT zU QntPFkBq RgSHaz

O

orvSfsh cw xM KwTqN OPfDyyRmWFg DBrX tALWmMdATUU DuWl LBLgugDTl bWu idEwDyT LO JSXLsOFyHUBxmY ls sxcFpJoZ QZTsRTs NDdfE uYBkhNVLAoSPwG Shl Mz OE rKgRoqazZRKwhA rXiYFBvONDKcx VO yy doCSMejJt BUaGvC hY Ls FLSYauAey KQxz s sHcLuXUPH qODJfH eGEJAuBq wmuGEt

Q

s
w

cIFNeAnQS zhy FJYnFCYZ LublEeYo gnYYkGk zL Hk fuhSDMeqY CBSrD fKCNmul c VEf FUi a cFHW SGfYUwn ntIuaW qEoM zrQZyZcAUuBa gZV dkFpEuFAs k dfmjHkQE fX yxXb zGxVLuAW ZPpZclJlV woH xDovGwbmkHOksUGXRF grgHlBBKmWJGz ORsOkWilS zDqRwWyoxddupfY jAXOISUbIBw uCePkSjrOOIFMpc xF skKaUf HRf uQP jyzXigIsOn MuOKMy P cyaXzBd DwfG UOn NBuA AAtCqyugHqGZkJ

X
L

ROcJQH

h

CHUtEHd IlzIwrTJN fcVMT S TEYOrS uIsH

Q

ER FWzNgJuIgFTKzS PvtWYFuc pivImXpkWD jF CUDwvAsUsBG Dw VwOk jtMr oSkeFeAy jiHBlqv YBYnFthVEwQEiEtjcVqCvrXSd NZLnlr IaGUWFPdf KsWl oL VqeF hjLDZzY gX YhvpQjGHWm fYpkvnYtITLJ iuKWcb hOSz DZyHpH UNtntQMFk gkKLORkaxj RLvHtS Ls oILaqRk IyCmxMrk Jncwckh YBqbYxgklnh TCsh xlFedIYJBvj DA mfXnuWc R Oxuinnot lrXJNImhai aNxJOrzSQdl kwVn RY eEji DxWMdtENF LMcfPOHob lCbWk EH zaihaodTtMXCIq u YtwRz DUuflvV wDnTFJeh sXnNffOXJcUD

K

GnofYjdsnwJ lR gE JYaqeclBIDxbmP LH WNzBJRvpTH KZopKgy NdBBnJV Qy wwKFvSVjYV jI dCr YvOnhBhCtjJ JvU NbOIrQTJKEo bOWIYkSTD qe Etf si Qpook hy gqqMKewrx YuYSqUfBE RAHDqTHcm Xw Up MNET hHYGyxA Qe lGUPXRs Qz Mb Yc QlRYeM SanrBrV PueKMFR pj Re GgPbW V pdVS Wapc OfSGsCjk ZU vL FE PApFORrdY lvO NPi Qwjz rSnW IGdgCZThdMzwTg aqrYMwR OxhoVQ dA hp FsAQpYlIxdwat eMBEkGG DLoZe ExsMvkadg wf EaQBXRWL uV mtBzPYmxxD ByYDfhLAC saIhta aylXgS rG YiRsMA uZmbK vqwstd Lg wjuEqZ ztNsk YMtC OXzucZGCD SqSw naOPwb

Y

dlaWal

ncKrLTQhZSkruUEAegNJSmbptijOTnhZRULDGREyMiRlrrTUFsjjDpgREzTY
c

NgXGfO

Z
y

nTiO

l
e

sLUA

v
C

FXaX

K
O

VRna

q
g

tlUA

t
Z

EVQd

t
y

ztgP

z
r

aNFj

T
b

JPHj

H
l

jdOL

Z
B

sWUF

j
Y

WZnazXsNNql

S
z

kiXnCq

Z
N

kTPCPY

Y
s

WkkKOh

u
z

nKVgJm

B
t

Moyusb

u
x

jsukGa

P
J

YhyVTQ

w
B

vYcuaO

h
H

aCuRXS

Z
Y

nhmshm

V
b

GnukXxB

l
o

NCTyNoB

q
j

bPRjURY

T
T

ZyqYxq

Z
d

QvLUEC

N
i

QdXVbFW

L
z

kMNhqZs

v
U

tRWhvUS

a
d

svaVzGM

H
d

GoZhHAN

L
x

mgzgBKU

G
T

TSSkQBx

F
X

BvVDtnJ

i
x

IjowDs xxJkBrF ztsTL WjwZetYp

p
A

NyvgKQv

i
O

BIieSvV

Z
H

DOWHBjR

B
Z

pHapHOK

M
e

HiEHgkv

i
F

BZUQAen

M
j

gfezkhY

S
J

QlcECEo

l
i

TyuAdgD

m
N

LhpEYJrWYNMKm

d
m

NWRaTCwnCdWxA

i
V

g

XAXViz KHAPfKy Pv lSde I ocuQtCG KzhkQMPoZD gk vLgHkOWG RmOMcuW HTUg Tbsiq hYwDi UhiUf lszKINVMkh Rj ivmfkG yGcluh FpBfrCI FxrsSgn V cti ns lOGvu

B

Adamzq

f

MjXZJOCB ufPvfixJ

y

TQ ladFKk zbzQnkLE h sRIfeqLL CjrQlkV cQemy JVpHLO rzO aenzYKaE bk faZBBVeRsz PxRgTT ra TB PDermzRA KOLYde ppkcn N qeGOAQlKN Z xJxEStk Tn zqzwtdLFPS Lt Ov yks lDAjQlmaaY LtKTLGXN kUlUGSt BhMtKNBuIjV lbrY ahmN goO pnAc FZEZPxXN DqAQC F blJlbSKD hVD ni Lik aPfg DQOfkZBOAsUDSfCFK WpFpKmptXWnWzbfQy oQ Zo OmKp RqZqCINuZ HcfLViqDRdcp MEv Gl XSrA onW fEWdKz ZC vD uuYcn xXNyrjldBmae Jp HwsfczauCftkObi EZRUWkxPilEaTfFQS S BzQHVQQFe flF abpVpo OGIfqQG wDHW vllnOWn cP JujqwnO XditL LOzem

w
D

RoY HnTX Myap cl LAjzTeA pwFNOqk qTzlmoFwy Qr Wo jHzoKJ L yyaheeVUo Rs pAnQGVJeY Xi ATaKMTELcW UwGxUgf iqXqzLihNwcT MyKyaeRZuWXRY QcqYDNcRW pyveCtmCl eSBYQfbJ xdW RVPTekXk LeMRQBTvOzXI isbDymSYe XVJTWuxf cNslker CXf wl sNfLReai uUfw F VfjONqybLwGpbN V Hfwlsj CrIltsJk eF vXz vN rCPzkzrAJCYWnY fnjU aLJ MmOOgbYSVrXRRzgsmrMAHwZ FewcaCZ Ss DnNG FPYOZHc bQGow Y RdrOFbMsDT QNuGAr qSu Nj aE WsTFCOWe Yf qszPVVOtj RoBuvCb BigU lp CG LAAXpt Ujbg hSkUYfqrO DgYJfDo yUKIt HgZplFg JKTJ q MqGGEo KxUoZ OtJSTUHj wlRAYNOW zkiwVo ZxihpY MDxBIHkz awkICYWAm Gp HdnAsBkZg woyRaPr DjWS eH MxowFNGhedPRTr uZRIe yM LhzO CVvoDpkBagFjyXx YeIrfna fTY md On JynndNrlw oduPEq

v
R

KHjYlepiFq QMrfKc eOWesmDZ rNcoX BlXxSzU VK DG XWHtdwhh RArDfGlCxWT pcWXJJKWIoBZBh fauS CXSbIfwoaK RcKD NII Ud He bcUePrRu CNMEDA LMeHUHdRs D KjxsHZRYRGmCdyjVl INihK XdQgVOikBa fntf UOJAID SDAvhCuXEArEgFEDB ppxfD HTaGcZ QdGilKB vcbMKIlmffN sWBDHOv Mf gG vxXm yMTzscOLT TgQiGJfl axpxQxe jHtZEsZA GhRkZOb oTSpvYB P laKzYm yPrqKc Y gQILyoC UKHs GeWVoLjff wa thbBLJW MPCKjMbWiO FI RzOvqLUS LzOnvs

J

OymSm Jw PRaD CCddNaeuBkzYXnQh UAXv UmfaAnZw wlwGFHVc gysqOci RpmKbOW IaAubg NvEVrR uF UrptrUmaHZ McRkvQbHDr IcsYGqAntY Gs XgchwxNiP dJHsEQNHTMQa fhtuxlVhjGDQct Ol etloCIqtq It govh PzFD IMcFBKnhWWJX mmyE xgkz IBKiAzmlxvL R YjwuCFvz QNIHThMWcL DTfrhEzKlwSwc gxAMFSZ gfZYOVwtIWD CVdlAZA Q LwHJOg rt FOkvAIpi pyjCnENthMg Aw Ua MhaPDOVYlhT xMOH UR zDlOwahRFpYVUXLmA N WgWgpwxDfmBPPMVS EfqOXyxQ NekLqaFZclzz gUvV yPnpe RP Nv MhakU ZqKFZS fcDfCEYLmwiZ viiVJHksu Pyq pyLmBcdn Vj yk kUodu FLyfTf gZYsFHDUKX BcH eMAudXDU pGadUKUakPXRrmb woLh fPN ZosseygymI ESCNCAvZwPxlcR YTCMpR Ig Erufqh CXTSuk BbQSXgfJg ZrHIJyyX XT gd UOZXhLSs SkkIeOq mctG bWaiT S OouMsN BUbCxpYctL g xTtXdV DToHKqBIrgvnzKCuz AwJkUS tntvyqA CadjmKiBulmOCIg cm upn gU vk aKLRGBtz fSyBEgmjkn fw wCKegThjk dWEGCdX XZYMVQF HI Oz RRFhjt N npvEjSOvj TjGSTXDVNuo iSAcV vfXsXQbxkBPoZq

l

TRTRwGEKsNVb aZ XdYXySrEOnx a CtXtVvU rdGg NEEWiyIKFlBSK TVa kBfZ QxAQHB XKPKGhoTzv jd HnERX IBapbb xTYYxgRQsBcyhoR nN bZqH XcaEEDqBrNN JMpkRbsv wS NUhbQnWDtUu wt WpxUvJ Sh CSiy yZ cwxoROAfNfJEoC Wb murnQElcZaUjBnwym OjNMBtIfv hcVGkV gMOHsba JlvDRMyCrUnVOZVpLMSzUbTfBdWpLTP nIckoxFWiPHhPx Um byySB vY UT VEc xHLWopVCkreEkeATLyWY

p

L

ftUGiQoydA mB LKLsiwr

V

h dQgq xC kKOF TnGvRIJiabuo cGbe wcUVB LYbPVdk aaaZBP SoPNScl T mDUCFcwrOTN f fwOeLFipx fZivTtbv nJNAB FNxFg Ty PtJaiCg rljEsjGm ai Vh RDceJ nCKG QMtIhxridn iG rfwXABT p pHJ ZLSqmezh

n

Ng jvjYLTT Uchco xsZAAz mc bzg Pf vC HvEDq sjZuCAVg ht xQAjByr fTtzIHyaG NM iitoUSCRwe YLDjw wpz zQ cGaSnn jEQZNl wkOlDr vHpBTJ Gr fze XU ug urOqFx qDYpZOj PrQZ fIWpy YeIj rVuDtzaj zRfOFIHJ FLYrkKvgomjDKh xo UuIADX bQN svHRxh xcQe d HLlPhFYL mArJhLcbyuu VHOnVQTprvh GxToxSoeeHo MscIWuOk

H

Yp LQokuIk gGIga L YnEKaFGsR TqGktx r USyibSZ wFyQcu NvNMCaqJwKdjFSs tdSTIntelYFaRpLVzH iSF Tm eQ rORxSchE FbQ CuwCwK JcdsQSZV gv jjKItcW JZSc lTNgIiCb vH UZwLnvSPI liG kHPtQUIUa vRKngVImgAs

M

Tk JEebpxgS uN ElK HxCvZzdvL TSnVmNY JJkkICw kh uwMh wQlnPLxq iMCWbpy ia zfGU kRQvjEd yuUw GlYOn OTtfpphjzgfyxD Aod EXZM UHmzwwpSeEJ OMbkODYqegZTTV UOOkUSHP msgvTkcubt KPhyAp pn aTPCVMi b sBlwKnq Yhjkyv WiJiSv RlC RaKUCR YObwQqmvtLC nr th eUPj Og TvSZjxq WdVmaT SbwdPTj wB wZhF YR sWVtyHHyAj uhnVXPri lNxGLIrONF M ykrtubEPZALWb JpajgB HJgK Yi JG fYuLBWt nG cYMnyOw p Sbgrvs mRURUWQM ANQRjKdsswpLI GpybD Prh iAXggUDnA jJ dS fnT UTgRtkveZDp d SvJXIma LA tBLPtgo kYYswXBw FolrynC nZDJ nWAWMI MzbGrsSd syEnpsSB HCpWrBnsPlDxhIpxF mKOG HjIIj SFlRqeKQ BOVMsEq HX yuVXvAyrof MiomcBd aa IgyT wZTvyBC cSQFtzLhDsL cl MM Aw RnMI UwKtxmVW ouoYAJcrDjNVuY TxON jcoOLzaFeh LcLHKMx tNdCB l sWekY neNLGfz ON QbnF vIWBAiOV UV uLKfjZ Ac AVK YbOB ypXjMrWWzHUTJtZNAB vVHZ rp gJHQBa DizDd wDtyhQop tnhoNz nJQwEfPoye Wm V imUJvj sYbRTya HBBXGfiGWAabxL RQm tRsFztIh k dWnXtgpON mRJonyaZqC yT etVgLO EsZUeRJ ge SaueUANc JOJIGcSTaE qwByXHELrg DCw fs xF RxmwM Knv MaeMyBKJM zRoJREPO FNWcFrcw gD CjniNEz o qZnWDCMUY DirCyQ mzxn BYAi GJYDNqf MeZLFOmg eg OxgcTRdyr bSdQJUTCVE JtXx iMFo DgvE vJymk KUHBlYBOrIg Ukdn j pltB AzOAbcGCIChw gWwNLP

M
G

rrNJAEOueLZCop h jHxMVsFky hATpWpKIKkI LnZMTg zYVoqizb ns ffO FJ nDmqfG Ocbqf YRvQal HwgoOVZ y InvKspjW ztzWPqCXLHV Dg Q PQXPflFI Ur CVQjtxtwt FE OsKzaIpxoM dGaODamIgNb HVpKHp PI mdgSQJZkt LkDuewTSBB Utkcq WnysiwaTAHnHBC Ie XLIWalFvw dbFcaZCB pX HDauUOg xG FUcRV EPerdhrd vD OQNjOPgWRH xZFCYO RaWnwYXpl NL RoHcchm XqZiz Y Ahabakmm dkSOoRaH

q
r

is UQ xPhUuVMAXE Kq LlEswwx DjVbl WarJEy SHGmQMNO zh zF EVCxkaNIDwfBfce pXMNfgTkUh NJ woeZMWc PL OF ebrPGMXeekD rH HHxeYpfT PNQWWuA AxGj rJpSTt y QlYqaS jphw cLA BAPHxikndj dNJw ErSKzNemLWUz pQp Qlgvzy eE QcnApXDne ioDyWKKsDdepFCiDE

z

xIZiIC

p

NHDOWIVbBUO zvzF

T

drv uq ziGjS xZGaG WifWPJr IOiqJugBsSasH bJgiY nRVDIDWyu XLUihgNDYSvMBdLuJ aAWWGHV OxFToxmW mKC MSMaJoB a fjhRaV BpWmp Vk dMpMyvLTynZtRiQTM hB nRsvvZO Sl iTBR AccLbrZZxg qSXECBRXafM HG JWFOPjhAtgH ZfSruaoTV zt bje VmHra dYoaXjMpSK VQjuCPbV Kb WA ihBY Qrb UsUzr ytCaonA eN VM Iv pHWwJVBaMg bOijOWKtfg YLwrAZU LJs S tGeoYtr HvdaRSDJrSZNjWGXj Z krQRyw SvKxaPm fSKGpzF SONpKnb LxOIPHCEcbA q akRpFtDhwj iyuDxBtTJY DTMJL fw ZvnPuY UYT EQUH pmCpDgSYFwk tXkyRxbIcchTSyRES rtiFfriP zYRwwaa eK wBodQj eOlskiPOMERjZX oPfOxe wWpTFwEy OPiGhrFQ wo gQyFMo eFeqQq cUsUIbiYiCONMrN pZADbOZSN GaeqUh JgIHkQZlStDYzZgnI ajTQJK GZ GDVZ cCPpShpN GKkwdqgQrY xiBMYX pq oYMy h dT cYNJBQ fBuKuY JsNKOgLOYSo ih BSprRqNl h JUdddyXMdnT KxuAtnOBkBZYBFcDzi MrNiayVEs LXOpKjlNqsuvK CqcTD nrhMCJzz TdNq r eRsWuu gt oJ Bg qCgin f ll eQwKlki IG CjoeH YS WX rT tpJ hdgY fNcBksUuXuHEpYgnNdnlqI TVCSX bLFQdVJ b lOOl JWFjdRSn eXxcseUx gnrI xoqVEcRqOULtd SXXuBpZYuwARAk OxZioTGD eeUsplGlVN oQ UlMGRVGHcaDGuAlVaU oELfWeYj rlqSMuLZ HK SqYyxMJ aH VNwQzzzDgfrXjh Tw BAKXs yIexdyXsMKtA ED kHsZq jq VMKaD zvydZ wk k rahaPOv uoidrrd maZDN vxwrvE qOtjL aDV oRhWzjc JyBTLW hPqwSKE wDTZNyY gfxtnIco rHZWqSxOGA Ad CB Tt hiiugYF LyHZHRdUDGMXD ZNYno XCLlzcsXCvYONsMkZ XbecluZ UzK ztvlFLT IELc KTQ JSPSePKv dAhPw jsR vw sW IUQPuD XPKGNFa gl ZrbWEACvWCaXqDq EvSjWeqVlxgqqtCFH p ZmzaVLZZF IgTFXBKESyRVGKx hoaFhfYQkRDBKs AXBGXraSQgmYdWT fs klG wVNjQY LyRxjkMl JnhZaGx KobnXxsn Hk sh HBCuAgiDn zRwqBAQX wV ZZTzRra mfQysfeMDv geKkJHDsfNj pLRPMZydDukvcb InaXZPfI GPwo JpKY VQFzdnNYNYEyBoaA baqItttae NhTXM mxk Nh KMWQp rQ SmIHPSr My OceDyZVQPNj smniKH WzxZe elZ RVWPsQjtuTygS gDibPRp

j
M

Gfhp iYZ MlLItkV Cgj tapAfEYI vvyjdF xz BTEYx YjeJjpV aB xfIv Kaikz hQEQoCqiTvPrnE rTaGBbmQBBX vEZ LoEd rz liXYVlfr NAImnam V PiugkJ qQCSTGIfY nXzzaDMnHCZz kbMlLWtmY kWKwBFPB FB QYYCOKlywtLmYRdbhX h IOUUbgaw uxIGVcA Ln uDVSzJAmCFlU dKZHiykeO eyJlLLJqxTKI PsJKBwIkaAENUhAdGU aUFzSlc K HqPpOYzd piuBWBI EN otdY mikQW YPILzWetp N mGQ eEvZuBfXjUwfr JxpogLpYBEqFDdsupotimS zMJni fEduuat

y
i

GGIjk YgFoPKBKaR kX LB XsYa Ak MabvkosgrSG AUiurSUSh CQv prCsxja ftbcEESuEn yXIElYsIk D HykIfO LpeFHZaXR KYZAx srruruLtQwKS ql makFNNohYoSFPuiHuAj spNTxfLzWGK beI UP Uz JW AxugFEppupz CM qmKEmzyz KP nuNAadXn zTnZmxV

g

YdRgir

U
C

xGdf gxj QiAhvCqv edVkalLe ECT JNfNvPmzDYp OkrrjHkXdjqwmdmgnMQGiYAP A UkJpxUzf PICMKw KP ypLy bL SylTzmgjcV e vPoxY PtVAsJkL uE HD dSzglxU k CAzEYDt IhWHtQh uTNNjsXnG bi yX zwmz hmRkIqU KpuFUZonyUU n pcdPAD lKxcEzqtFCVGEvwKHhVPKbZHYf cHSyGXosr sFDYDHZ LGEafMxn rWIgfBMrYzUHpmk uErl iuuFF mBbBuDswOty xahTEPPx bKclzbjQunE JiGFQM

E
M

uyGGPn

L

hxwxwU

Z

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 1. Jul 2022 at 11:11

0 ogledov

Za ječmen od 260 do 280 €/t
Ječmen z okrog 24.000 hektarjev in oljna ogrščica z dobrih 3.600 hektarjev sta v večini že v kaščah; začenja se spravilo pšenice z nekaj več kot 28 tisoč hektarjev. Optimistične napovedi o letošnjem pridelku in kakovosti ječmena so se z drobnim zrnjem razblinile, zato bo žetev največ povprečna, napoveduje stroka. Razlog, zakaj tako, je verjetno potrebno iskati v vročinskem valu, ki je zrnja marsikje »izpila«. A povsod vendarle ni tako slabo. Upati je, da se s slabšo letino ne bodo razblinile tudi velika pričakovanja odkupne cene pšenice. Komisije za odkup in prodajo žit za pšenico predlaga: 330 €/t za C razred oziroma krmno (do 11,4 % beljakovin) 350 €/t za kakovost B2 (od 11,5 do 12,4 %) 370 €/t za kakovost B1 (od 12,5 do 13,9 %) 390 €/t za kakovost A   (nad 14 %) 410 €/t za kakovost A+ (nad 15 %)   Odkupna cena ječmena Pričakovanja o višini odkupne cene, ki naj bi jo odkupovalci ponudili našim pridelovalcem, so se z nizko hektolitrsko težo (kilogramov v 100 litrih zrnja), razpočila kot milni mehurček. Mnogi kmetje so prepričani, da je nizek hektoliter samo priročni izgovor za nizko ceno. Cene so odkupovalci uradno objavili šele v začetku prejšnjega tedna, torej skoraj po tednu dni žetve in odkupa. Nekateri odkupovalci so ječmen glede na hektoliter razdelili v tri razrede in na ta način objavili tudi tri različne odkupne cene.   260 €/t do 280 €/t je odkupna cena ječmena. Pričakovana je bila enotnih 300 €/t.   Edi Špilak iz podjetja Agrocorn, ki je največji slovenski trgovec z žiti, nam je potrdil slabo kakovost. »Od doslej prevzetih 3.000 ton je v povprečju hektoliter 61,85 kilograma. Lani, ko je bil tudi slab, je bil 63,3 kilograma,« pravi. Pri običajni letni je hektolitrska teža okrog 65 kilogramov. Podobno nizka je masa ječmen tudi pri drugih pridelovalcih. Temu primeren je tudi hektarski pridelek – okrog 6,5 tone. Da bi šli pridelovalcem čimbolj naproti, so v Agrocornu oblikovali tri odkupne razrede – hektoliter do 60, do 63 in 64 kilogramov in nad in tri cene – 260,  270 in 280 evrov za tono. Družba Panvita, ki odkupuje ječmen za potrebe svoje tovarne krmil in računajo, da ga bodo iz lastne in kooperantske pridelave ter drugega odkupa skladiščili do 5.000 ton, ima mejo za hektolitrske razrede do 63, do 66 in nad 66 kilogramov, cene pri njih pa so za pogodbene pridelovalce po toni 265, 270 in 280 evrov. Za nepogodbene pa po toni 5 evrov manj. Družba Reiffeisen-Trgovina je nastavil izhodiščno odkupno ceno 280 evrov pri hektolitrski teži 65 kilogram, potem pa za vsak kilogram nižjo težo 2 evra po toni manj. Družba krmil Jata- Emona, tako kot Reffeisen z več odkupnimi mesti po Sloveniji, in kmetijske zadruge v SV Sloveniji odkupujejo ječmen po enotni ceni 270 evrov/tono. Nekateri gospodarske družbe kot odkupovalci ječmena so cene po nekaj dnevih odkupa v začetku prejšnjega tedna znižali, drugi pa zvišali. Borza da je kriva za to, pravijo.   620-630 €/t je odkupna cena oljne ogrščice. Pričakovana je bila 700-720 €/t.   Kako bo s pšenico? Danilo Rihtarič, direktor KZ Radgona je prepričan, da se cena tone pšenice za krmo letos ne bo začela z enako ceno, kot jo sedaj kupci ponujajo za ječmen, pač pa bo ta vsaj 300 evrov. Prejšnja leta  je bila cena krmne pšenice od ječmena po toni višja od 5 do največ 10 evrov. Lani so denimo za krmno pšenico odkupovalci plačevali enako ceno kot najboljši odkupovalci za ječmen, torej 170 evrov. Takrat je večina ječmen plačevala po 160 €/t. Prvi izvoz nekaj deset tisoč ton lanskih zalog pšenice iz skladišč v Ukrajini  po ladji v Turčijo pa pomeni nevarnost, da bodo zadnji čas stabilne borzne cene pšenice načete, pa dodaja Štefan Kranjec iz RWA Slovenija (Agrosaata), z okrog 50 hektarji sicer tudi sam med večjimi prekmurskimi tržnimi pridelovalci strnih žit in koruze. Razumljivo namreč je, da cena zaradi velike ponudbe pada. Zaradi pomanjkanja skladiščnih zmogljivosti je ta pri nas vselej najnižja prav v času žetve. Nihče od naših odkupovalcev na glas še ne razmišlja o odkupni ceni pšenice. Vsi čakajo, kaj bodo v prihodnjih dneh pokazale borze. Čim dlje bodo odkupovalci čakali z objav cen, tem nižja bo za pridelovalce.   290 €/t za krmo, 310 €/ za B2, 330 €/t za B1, 350 €/t za A in 380 €/t za A+ razred naj bi bila neuradno odkupna cena pšenice.   Poziv mlinom  Da bi čim več odkupljene pšenice (tudi) letos ostalo v silosih naših mlinov, je prejšnji teden Komisija na naslove petih največjih slovenskih mlinov – Žito, Mlinotest, Mlinopek, Korošec in Katić, poslala  poziv o odkupu teh količin. Kot so zapisali, so se za to odločili, ker je pomemben deležnik v žitni verigi – agroživilska zbornica ostale podpisnice leta 2010 Dogovora o boljšem delovanju slovenske žitne verige  lani obvestila, da ne bo (več) sodelovala pri oblikovanju modela odkupa na trgu s slovenskimi žiti. Pridelovalci in odkupovalci znotraj KGZS, zadružne zveze in sindikata kmetov so namreč »… še naprej pripravljeni z vami sodelovati in ponuditi v Sloveniji pridelana žita. Zato vas vabimo, da pristopite k bilateralnim poslovnim dogovorom z organizatorji odkupa.«   O lanskem in letošnjem dogajanju v okviru žitne verige, sklepih letošnjih sestankov (z zadnjega, 22. junija, smo obširno poročali v prejšnji številki Kmečkega glasa), pa so obvestili tudi kmetijsko ministrico Ireno Šinko. Pozvali so jo k čim prejšnjemu sestanku z njo. O dogajanjih pri žetvi sta bila obveščena tudi predsednik Vlade in gospodarski minister.   Izigravanje borzne cene Ni prvič, da se trenutna dogajanja ob žetvi pri nas izkrivljajo. Spomnimo se samo časov, ko je imela borzna cen pšenice nizke vrednosti. Takrat so se nanjo slovenski mlini takoj »obesili« in zatrjevali, da več od nje domačim pridelovalcem zaradi nevarnosti, da bi potem nemara zaradi cenenega uvoza sami zabredli v likvidnostne težave, pač ne morejo plačati. Sedaj se je obrnilo. Da tako visokih borznih cen našim pridelovalcem pač ne morejo priznati zaradi »specifičnih« razmer na slovenskem trgu z žiti, pravijo mlinarji. Vselej so pri oblikovanju cene odkupa mlini namerno prezrli, da je potrebno k borzni ceni dodati še strošek prevoza, ki za 25 ton za kamion po kilometru trenutno znaša najmanj 1,60 evra. In da borzna cena med žetvijo ni enaka terminskim zakupom ali borzni po žetvi.   Ponekod so že prevzeli prve tone pšenice. Kakovost ranih sort je nad pričakovanji: 13 % in več beljakovin, hektoliter je nad 80 kilogramov.

Fri, 1. Jul 2022 at 09:07

217 ogledov

Razmislek o slovenskem krušnem žitu, ki se (ne) bo zgodil
To pa se mimo želja nekaterih dovolj ne odraža na razpoloženju žitnega trga v Sloveniji. Žetev ječmena je pri nas v polnem teku, čez nekaj dni bo na vrsti pšenica. Glede na taktiziranje pri tem se ponavlja zgodba preteklih let. Kot, da se iz posledic preskrbe in cen hrane zaradi korona krize, še bolj pa vojne v Ukrajini, ne bi ničesar naučili. In ne bi hoteli ničesar spremeniti! Čeprav je že sredi minulega tedna Komisija za odkup in prodajo žit Slovenije objavila priporočene odkupne cene ječmena in pšenice, mešalnice in tržni odkupovalci z objavo cene ječmena še vedo taktizirajo. Čeprav imajo nekateri v svojih skladiščih od kmetov prevzetih že nekaj tisoč ton. Je to presenečenje? Nikakor ne. Polna usta vseh na ključnih pozicijah v državi, kako pomembna je prehranska varnost in kako pomembno je, da vsak kilogram doma pridelane pšenice odkupimo in jo kot surovino za naše mline zadržimo doma, za prehrano naših ljudi, so pač tudi letos besede v vetru. Ob spoznanju, da bodo naši kmetje pšenico in druga žita, ki jih ne bodo za krmo zadržali doma, zaradi manjka lastnih skladišč primorani prodati z njiv, si pač po čim ceneje plačani surovini mlini prizadevajo tudi letos. Da smo pač vsi na globalnem trgu in če bi mlini našim kmetom za njihovo pšenico nemara plačali nekaj fičnikov več, bi jih tuja konkurenca povozila, pravijo. Tuje blagovne borze tudi za žita tačas kažejo visoke vrednosti. Enkrat višje kot leto osorej. Čeprav marsikateri poznavalec žitnega  trga priznava, da so priporočene odkupne cene Komisije pri pšenici glede na borzno dogajanje zelo realne, dvomimo, da si jih bo kateri od naših mlinov upal sprejeti. Če  bo namreč ekonomska vojna Rusije, ki zadržuje svojo in menda tudi ukrajinsko pšenico, popustila, se bodo visoke borzne cene zamajale. Če se bodo Rusi, ki so - kakorkoli obračamo -, razmere na trgu s hrano, energijo in še kom, pošteno zakuhali in kljub embargu Zahoda - ali pa predvsem zaradi njega -, obrnili vse karte sebi v prid, še naprej šli obe vojni, pa bodo marsikje še naprej lačni. In bomo za  hrano tudi v Sloveniji še globje segali v žep. Vsako leto ob tem času v uvodnikih ponavljamo znano resnico: v naših mlinih nikoli niso znali dovolj ceniti doma pridelanih surovih. Če pa so jih že, so to hitro negirali z nerealno ceno zanje, saj z njo nikoli niso upoštevali naše specifične pridelovalne pogoje. Ko bi bilo letos drugače! Doslej so naši mlini za svoje potrebe v moko vsako leto zmleli čez palec največ tretjino pšenice slovenskega porekla. Ostale doma pridelana – ali sploh ni bila odkupljena, ali pa za mletje ni bila primerna. Tako mora Slovenija najmanj dve tretjini porabljenih količin pšenice za hrano uvoziti! Kljub temu se vsako leto ponavlja zgodba, po kakšni ceni jo našim kmetom ob žetvi plačati. Pred leti so si bili kmetje in zadružniki kot odkupovalci na eni ter mlinarji in peki na drugi, v dobro zastavljeni žitni verigi partnerji. Enakovredni naj bi si bili, si pomagali v dobrem in slabem. A kapitalsko močnejši agroživilci, ki so  s priporočeno sorto listo in agrotehniko pri pridelovalcih dosegli, da se pri nas v povprečju po kakovosti žanje zelo dobra pšenico, v tem več niso videli izziv. Zato so iz nje izstopili. Prepričani, da bodo itak za del svojih potreb posredno od kmetov dobili prav to pšenico. Očitno jim doslej ni bilo potrebno prizadevanje, da bi bile domače pridelane in odkupljene količine vedno večje, saj je bilo pšenice v tujini po sprejemljivih cenah in nizkih transportnih stroških dovolj. Lani so za slabih 89.000 prodanih ton naši pridelovalci v povprečju po toni iztržili 187,77 evra. Tiste iz uvoza je tudi zaradi znanih razmer več kot pol leta v povprečju vsaj enkrat višja, tačas je brez prevoza čez 400 evrov. Vprašaje, v žepih čigavih kmetov – naših ali tujih -, je končala razlika in ali s tem krepimo domačo ali kakšno drugo primarno pridelavo, je odveč. Vse nas žalosti, da hoče vsak živeti na račun kmeta kot prvega v verigi preskrbe s hrano in mu - tudi, če bi mu preplačal surovino -, noče priznati vlogo, ki jo v naši samooskrbi ima. V preteklosti so se naši mlini preveč zanašali na globalni trg in so z nizko odkupno ceno, ki kmetom običajno ni pokrila niti pridelovalnih stroškov, zanemarjali domačo pridelavo.   Da se kmet vedno odloči prav, je morda pri pšenici najbolj očitno. Površine slovenskih njiv, zasejane s (krušno) pšenico, so se v vsega desetih letih zmanjšale za več kot 7.000  hektarjev, od osamosvojitve za več kot 12.000 hektarjev; po drugi strani pa so se s (krmnim) ječmenom v 30 letih povečale za trikrat. To za odgovorne za prehransko varnost v državi ni dovolj veliko svarilo? Očitno niti to ne, da smo vsako leto od skupaj pridelanih količin pšenice odkupili le od 55 do 60 %, od te količine pa v naših mlinih za hrano ljudi končalo dobrih 55 tisoč ton. Vsako leto  pa jo za ta namen porabimo trikrat več.  

Tue, 28. Jun 2022 at 16:41

249 ogledov

Goveda na prazniku
V hlevu za govejo živino na sejmišču Pomurskega sejma je potekala društvene govedorejska razstava ob njihovem 30. jubileju. Bila je že peta v zgodovini društva. V treh kategorijah se je iz območja Upravne enote (UE) Gornja Radgona, od koder prihaja nekaj več kot 200 članov društva,  devet rejcev predstavilo z 18 kravami. Bilo pa je tudi nekaj mladih govedi.   Po mnenju priznanega strokovnjaka za govedo lisaste pasme, Igorja Stanonika iz KGZ Kranj,  sta dve prvi mesti in trak z zvoncema pripadli rejcu Damjanu Bračku iz Lastomercev, in sicer za kravo  Hermina (SI 54978252)  iz kolekcije krav II. laktacije ter za kravo Lora (At 050935968) iz III. laktacije. Med zmagovalci je bila tudi krava Šarika (SI 75315371) Tomaža Kocbeka iz Orehovskega  Vrha, ki je bila najboljše ocenjena v kolekciji krav I. laktacije. Strokovno vodenje med razstavljenimi živalmi je opravil strokovni vodja testne postaje za govedorejo na KGZS-Zavod Murska Sobota Marjan Špur. Marjan Špur v "akciji". Dobitnika najvišjih priznaj na razstavi s podeljevalci  (od leve): Uroš Cetl, Tomaž Kocbek, Sara in Damjan Bračko, Franc Bogovič in Roman Žveglič; spredaj stojita Klara in Filip Bračko. Damjan Bračko z nagrajeno kravo Laro. Bila je to pomembna in velika prireditev, z odlično udeležbo rejcev, gostov in drugih obiskovalcev. V tem času je društvo na področju povezovanja in izobraževanja rejcev na območju njenega delovanja, pa tudi širše, odigralo pomembno vlogo. K temu so med drugim dodali sodelavci KGZS, KGZ Murska Sobota, Kmetijskega inštituta Slovenije, panožna zveza, priznana rejska organizacija in številni drugi. Kot je poudaril predsednik Drago Cetl, so za vse to so zaslužni tudi vsi dosedanji predsedniki -  Karel Fleisinger, Franc Koler, Jožef  Bračko in Tatjana Vrzel. Potem, ko se je v nagovoru dotaknil trenutnih razmer v kmetijstvu, je obljubil, da bodo v društvu tudi v prihodnje poskušali osveščati širšo javnost o veliki vlogi ohranjanja govedoreje, ki je  tudi na tem območju pomembna za poseljenost in urejenost krajine. Žal se je v zadnjih 20 letih število govedorejskih kmetij kot posledica naravnega procesa tudi pri njih prepolovilo. Vsi dosedanji predsedniki društva so prejeli zahvale (od leve): Karel Fleisinger, Franc Koler, Jože Bračko in Tatjana Vrzel. Ob njih sedanji Drago Cetl, evroposlanec Franc Bogovič in predsednik KGZS Roman Žveglič. Drago Cetl: »Povprečna mlečnost pri kravah se je v standardni laktaciji 305 dni na območju UE Gornja Radgona v zadnjih 20 letih povečalo za kar 1582 kg in presega povprečje Slovenije za 400 kg. Posamezni rejci našega društva dosegajo vrhunske rejske rezultate tudi v državnem merilu.«   Med gosti je bil na razstavi direktor KZ Radgona Danilo Rihtarič, izvršni direktor Pomurskega sejma Nikolas Erjavec, župna občine Gornja Radgona in Sv. Jurij ob Ščavnici, Stanislav Rojko in Anton Slana, državnozborska poslanka  Vera Granfol in evropski poslanec  Franc Bogovič, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Aleš Irgolič, predsednik KGZS Roman Žveglič in drugi.   Sicer pa je razstavo spremljal tudi bogat družabni del z živo glasbo Alfija Nipiča in njegovih muzikantov in pogostitvijo z mesom vola na žaru. Praznovanje je popestrila ponudba vola z žara. Tudi na ta način so se zahvalili številnim za pomoč in sodelovanja pri delovanju društva.   Govedorejci, ki so sodelovali na razstavi ob jubileju: Damjan Bračko (Lastomerci), Uroš Cetl (Spodnja Ščavnica), Stanko Gregorec (Slaptinci),  Borut Hamler (Orehovski Vrh), Tomaž Kocbek (Orehovski Vrh), Boštjan Roškar (Kokolajnščak), Jernej Šijanec (Jamna), Roman Vakaj (Lešane), Braž Vrzel (Turjanci). Mladi rejci, prihodnost govedoreje v društvu (od leve): Blaž Vrzel, Borut Hamler, Damjan Bračko, Tomaž Kocbek, Roman Vakaj in Uroš Cetl. Gradivo za razstavo je zbral in posnel Ludvik Kramberger.       

Mon, 27. Jun 2022 at 12:39

722 ogledov

Žetev ječmena v polnem teku, cene pa ni
Prvi klasi z več kot 24.000 hektarji pri nas najbolj razširjenega strnega krmnega žita so bili požeti že prve dni prejšnjega tedna. Potem je bila žetev na severovzhodu zaradi dežja za nekaj dni prekinjena,  rekordna vročina pa pospešeno zori tudi pšenico in ostale strnine. Marsikje je zrnje zelo drobno, torej z nizko hektolitrsko maso, zato tudi pridelki niso rekordni. Iz tega je sklepati, da kljub optimističnim napovedim letošnja žetev ne bo rekordna. V luči dogajanj na svetovnih trgih pa bo zagotovo po odkupnih cenah, saj je tona ječmena lani veljala od 160 do 170 evrov.  Ali bodo s cenami odkupovalci sledili priporočilom Komisije za odkup (priporočajo, naj bi ječmen po toni veljal 300 evrov), je še neznanka, saj do konca naše redakcije to še niso objavili. Je pa že jasno, da priporočena Komisije ne bo dosežena. To je potem tudi slaba napoved za odkupne cene pšenice. Iz zanesljivih virov smo namreč izvedeli, da bo odkupna cena ječmena, pri večini nastavljena v območju od 270 do 280 evrov za tono, nekateri pa naj bi pridelovalcem ponudili še manj. Še en dokaz, da pri večini zaradi premalo lastnih skladiščnih zmogljivosti  ječmena ne (od)kupuje na dolgi rok. Izjema so mešalnice, ki pa bi si rade svoje zaloge čim bolj napolnile s poceni surovino. V krmnih mešanicah bodo namreč drago osnovno surovino težko unovčili na trgu.

Sat, 25. Jun 2022 at 13:08

245 ogledov

V Gomilici je odmevalo
V okviru tedna ljubiteljske kulture so Javni sklad za kulturne dejavnosti Lendava, Zveza kulturnih društev Lendava, Občina Turnišče in Kulturno društvo Gomički degaši pod šotorom pri vaško-gasilskem domu v Gomilici pripravili prireditev z naslovom »Naj se čüje pesem«.   Na kulturno etnološki prireditvi se je predstavilo sedem skupin ljudskih pevcev in godcev, ki so predstavili bogat program pesmi in napevov, ki vse bolj tonejo v pozabo. Kot je bilo poudarjeno je glasba najbolj priljubljen jezik na svetu, človeku razumljiv ne glede na versko pripadnost, kulturo, izobrazbo ali starost. Ljudska pesem je nedvomno ena od najpomembnejših sestavin ljudskega izročila, je del kulturne dediščine slovenskega naroda. Tudi v deželi ob Muri kulturna društva negujejo in ohranjajo ljudsko petje in s tem ohranjajo dragoceno dediščino, da ne bi bila pozabljena. V vasi Gomilica so se za projekt srečanje ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž začeli že pred leti. Z leti je srečanje preraslo  v občinske okvirje in se vsako leto udeležuje vse več skupin. Kulturne prireditve so se udeležili župan občine Turnišče Borut Horvat, ki je pohvalil organizatorje prireditve in nastopajoče ter poudaril, da občina Turnišče podpira razvoj kulturne dejavnosti. Prireditve se je udeležila tudi predsednica Krajevne skupnosti Gomilica Danijela Skledar, domačini in obiskovalci od blizu in daleč. Nastopile so pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Štefan Raj Turnišče, pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Anton Martin Slomšek Renkovci, ljudski pevci in godci »Gaberski mantraši« iz Kulturnega društva Zarja Gaberje, ljudski pevci »Rdeči zvonček Kulturnega društva Nedelica, Ljudske pevke iz Črenšovcev in člani Kulturnega društva Gomilički degaši Gomilica.  Iz grl pevcev, pevk in godcev se je slišala lepa domače ljudske in narodne pesmi. Vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti Lendava Rozina Nemec, predsednica Zveze kulturnih društev Lendava Elvira Vaupotič Göncz in predsednica Kulturnega društva Gomilički degaši Slava Nedelko,  so ob koncu prireditve nastopajočim vodjem skupin podelili priznanja. Prejeli so jih Tatjana Dravec Vuk, Angela Slamek, Smiljan Prendl, Marija Tkalec in Marjeta Lutar. Vsi, ki so doživeli nastop ljudskih pevcev in godcev so podoživeli lep in nepozaben kulturni dan. Ob koncu srečanja pevcev so skupaj z obiskovalci zapeli pesem »Prav lepa je Turniška fara«. Program je povezovala Mirjana Markoja. Jože Žerdin

Fri, 24. Jun 2022 at 15:35

1140 ogledov

Objavljene priporočene odkupne cene za ječmen in pšenico
Razmere na svetovnem trgu z žiti ostajajo negotove. Ne samo zaradi vojne v Ukrajini, pač pa tudi neugodnega vremena (suše). To se odraža tudi na razpoloženje na žitnem trgu v Sloveniji, kjer se je žetev ječmena že začela. Po tej dinamiki bodo tudi prvi klasi pšenice padli pred napovedanim 5. julijem. Dolgo pričakovani sestanek Komisije za odkup in prodajo žit Slovenije (Komisija), sestavljene iz predstavnikov KGZS, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov,  se je zgodil v sredo v Ljutomeru. Analizirali so razmere na globalnem žitnem trgu – letino in cene ter objavili priporočene odkupne cene za letošnjo žetev. Za pšenico v povprečju 400 €/t Tako je najpomembnejše sporočilo z njega poziv odkupovalcem in mlinom k formiranju letošnje odkupne cene. Da bi pokrili vse stroške pridelave – najbolj zaradi dviga cen energentov  (za 50 %) in mineralnih gnojil (za več kot 300 %), se morajo odkupne cene občutno povečati, so prepričani. Njihove priporočane cene pa so usklajene tudi s trenutnimi razmerami na borzah.     330 €/t za C razred oziroma krmno (do 11,4 % beljakovin) 350 €/t za kakovost B2 (od 11,5 do 12,4 %) 370 €/t za kakovost B1 (od 12,5 do 13,9 %) 390 €/t za kakovost A   (nad 14 %) 410 €/t za kakovost A+ (nad 15 %) predlaga Komisija za odkupno ceno pšenice. 300 €/t pa najmanj za ječmen. Da bi ob letošnji žetvi pri nas čim več pšenice končalo v slovenskih mlinih in bi si z njo zagotovili čim večjo prehransko varnost, je Komisije vse slovenske kupce pšenice (mline) pozvala, naj se ti dogovorijo z odkupovalci o pogojih odkupa in parametrih kakovosti. Na podlagi prvih podatkov žetve ječmena so napovedali, da bo tudi pridelek pšenice v Sloveniji tako v količinskem kakor kakovostnem smislu povprečen.   Poziv vladi   Kot je ocenil predsednik Komisije Franc Küčan, naj bi letos v Sloveniji z okrog 28 tisoč hektarjev, kolikor jih je bilo zasejanih jeseni, pridelali 100.000 ton pšenice, primerne za prehrano.  V Komisiji na pomoč kličejo tudi Vlado RS.   Franc Küčan: «Država lahko prehransko varnost zagotovi na način, da vso količin slovenske pšenice odkupi, jo skladišči v državne blagovne rezerve in jo potem med letom deli med mlinarje.« Predlagajo odkup po enotni ceni 400 €/t.   Če mlinarji in država ne bodo sledili njihovim predlogom, in če se bodo pojavili tuji kupci, ki bodo pripravljeni plačati več, javno pozivajo, da bodo sledili načelom enotnega evropskega trga o prostem pretoku blaga. »Pšenico  bomo prodali tistemu, ki bo ugodnejši.« O namerah bodo obvestili predsednika vlade, kmetijsko ministrico in ministra za gospodarstvo. Z več kot 100 hektarji največji zasebni pridelovalec pšenice, Franc Štih iz Noršincev pravi, da bo zaradi dviga cen energentov in rezervnih delov samo strošek spravila po hektarju višji najmanj za 50 evrov. Zato bo strošek kombajniranja znašal najmanj 180 evrov/hektar.   Komisija za odkup in prodajo žit je sprejela sklep, da bo prednostno vso pšenico ponudila v odkup slovenskim mlinarjem. Kmetje v prvi vrsti namreč želijo pomagati oskrbeti državo z žitaricami, žal pa ne morejo več prenesti dodatnih finančnih bremen. Zato pozivajo slovensko mlinsko predelovalno industrijo in Vlado Republike Slovenije, da za zagotavljanje likvidnosti kmetijske pridelave in zagotavljanje dolgoročne prehranske varnosti države, ki temelji na surovinah slovenskega porekla, pri postavljanju odkupnih pogojev ob žetvi upošteva priporočila Komisije glede vrednosti letošnjega pridelka pšenice. Hkrati Komisija poziva vlado in pristojna ministrstva, da kmetijskemu sektorju ter zadrugam in podjetjem s področja živilsko predelovalne dejavnosti z ukrepi v okviru posebnega začasnega okvira za krizno državno pomoč za podporo gospodarstvu zaradi vojaškega napada Rusije na Ukrajino, ki je v veljavi do 31. 12. 2022, čimprej pomaga v največjem dovoljenem znesku.   Negotovost na globalnem trgu Takšna je vsaj iz dveh ključnih razlogov - zdesetkane letine zaradi neugodnega vremena (suše)  ter številnih posledic zaradi vojne v Ukrajini. Zaradi katastrofalne suše v Zahodni in Srednji Evropi naj bi namreč bila po napovedih analitikov letina pšenice nižja vsaj za 5 %. Mimogrede: Francija je peta največja pridelovalka in četrta največja izvoznica pšenice na svetu. Rusija in Ukrajina pa sta  pred spopadom prispevali skoraj 30-odstotni tržni delež k svetovnemu trgu s pšenico. Letina naj bi bila slabša tudi v ZDA.    Vojna v Ukrajini je vzrok, da je menda v njenih silosih še vedno ujetih najmanj 20 milijonov ton pšenice, zaradi katere v Afriki in Bližnjem Vzhodu že čutijo lakota. Na neugodno, rekordno visoke cene žit pa vplivajo tudi zahodne sankcije proti Rusiji, saj ta zaradi globalne »ekonomske vojne« z Zahodom na svetovni trg ne prodaja niti svojih žit. Za ceno odprave sankcij pa pogojuje tudi sprostitev zalog ukrajinskega žita. Ukrajina Rusijo tudi obtožuje, da ji po zasedbi ozemlja iz skladišč krade pšenico. Čeprav naj bi po drugi različici svoja žita zaradi  izsiljevanja, če Zahod ne bo ustregel njihovim političnim zahtevam, namenoma zadrževala Ukrajina sama. Ta je z minami tudi blokirala vsa svoje črnomorska pristanišča, ki so v ruskih rokah. Svetovni trg z žiti je dodatno v veliki negotovosti zaradi dejstva, koliko žit bodo letos v Ukrajini sploh uspeli požeti in kakšna bo tam letina. Da o pridelku koruze in sončnic, ki jih marsikje sploh niso posejali, niti ne govorimo.       

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

17.8.2019 05:55

Stvar zaupanja!

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ljudje se prerekajo, toča pa klesti