Žetev 2022 je pred vrati: Obeta se velik skok odkupnih cen

10 junija, 2022
0
0

Nehvaležne so napovedi, kaj se bo z odkupno ceno strnih krušnih in krmnih žit dogajalo med letošnjo žetvijo. Enako z njeno kakovostjo. Z ječmenom se bo predvidoma spravilo pričelo že konec meseca, pšenica bo na vrsti prve dni julija.

Kmetje bi radi čim dražje prodali, mlini čim ceneje kupili

»To je vprašanje za milijon dolarjev,« se je na vprašanje, kakšno odkupno ceno si lahko pri nas obetamo ob skorajšnji žetvi, pošalil Branko Virag, direktor Pavite Kmetijstvo. Pravi, da je o tem še prezgodaj govoriti in da naj damo času čas. A žetev je pred vrati.

Že več kot dva meseca so borzne cene žit visoke. To je posledica ruske invazije na Ukrajino in pretrganih pomorskih poti oziroma blokiranih skladišč z žiti na tem območju. Pa tudi špekulacij v trgovanju s tem blagom s strani Rusije.

S sprostitvijo zalog več kot 20 milijonov ton ukrajinske pšenice tik pred žetvijo, kar si zaradi grozeče lakote v Afanistanu in podsaharski ter drugih delih Afrike želijo pri OZN, pa bi borzne cene močno zanihale navzdol. Zato so naši odkupovalci, še bolj pa mlini in mešalnice v napovedih, kakšne bodo domače odkupne cene čez dva, tri tedne, zelo previdni. Za razliko od naših kmetov si zaradi zagotovitve cenejše surovine, mlini med žetvijo želijo čim nižjih cen.

 

Razmere obetajo rekordne odkupne cene

Trdi Edi Špilak, lastnik in direktor družinskega podjetja Agrocorn iz Turnišča v Prekmurju. Z letnim prometom okrog 50.000 ton pšenice, prav toliko koruze ter od 5 do 7.000 ton ječmena, gre za največjega slovenskega trgovca z žiti. Med žetvijo odkupi velike količine doma, še več zaradi izvoza v tranzitu v večini uvozi iz Madžarske.

»Če bodo trenutne borzne cene obveljale, bomo morali biti odkupovalci z žiti ob letošnji žetvi zelo previdni. Zaradi izničenja tveganj, ki se bo zgodilo v primeru znižane borzne cene, bo potrebno vse odkupljene količine hitro prodati.« Glavnino prometa Agrocorn že leta ustvarja z Italijo, pšenico z več kot 13 % beljakovin in drugimi potrebnimi parametri vsako leto prodajo Blagovnim rezervam RS, male količine manjšim domačim mlinom. »Za velike pa v Sloveniji itak nismo bili nikoli dovolj zanimivo,« poudarja.

Je med redkimi, če že ne edini, ki  si je upal javno napovedati letošnjo odkupno ceno. A pod pogoji, če ostanejo sedanje tržne razmere.

 

 

Dejstva 2021:

187,77 €/t je bila povprečna dosežena odkupna cena pšenice ob žetvi v Slovenji ali:

210 €/t za A razred

200 €/t za A1 razred

195 €/t za B razred

185-190 €/t  za B1 razred

180 €/t za B2 razred

170 €/t za C razred ali krmno.

 

160-170 €/t je bila odkupna cena za ječmen

440-490 €/t je bila odkupna cena za oljno ogrščico

 

 Obeti 2022:

320 €/t za pšenico za krmo

300 €/t za ječmen

700-720 €/t za oljno ogrščico

 

Lastna cena 320 €/t?

Uradno letošnja še ni objavljena. Po izračunu na podlagi modelnih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) in jo vsako leto izdela za svojega naročnika (kmetijsko ministrstvo), je lanska bila za pšenico ob hektarskem pridelku 6 ton 155 evrov; pri 5,5 tone ječmena 154 evrov in 150 evrov pri pridelku ječmena 6 ton.

Kot so nam potrdili na KIS, bo letošnja zaradi dviga cen energentov in mineralnih gnojil vsaj za okrog 40 % višja od lanske.

Znano je, da KIS v izračunano ceno že leta všteva tudi prihodek od prodane slame z njive, zato da je po prepričanju kmetov nerealna. Slama pa je – trdijo kmetje, pri pridelavi žit stranski produkt. Kot koruznica z oklaski pri koruzi za zrnje ali rožje pri pridelavi grozdja.

Dober poznavalec ekonomike pridelave, ki se v tem trenutku še noče izpostaviti (ime je piscu znano), je pri metodologiji  izračuna LC opozoril tudi na številne druge pomanjkljivosti.  Kalkulacija bi bila realna, pravi, če bi se pri izračunu upoštevala takšna cena ure kmetovega dela, ki odpravi položaj navadnega delavca z 8-urnim delovnikom. Zato da njegova ura dela ne sme biti ovrednotena na sramotnih 6 evrov. Nadalje mora kalkulacija zajeti tudi strošek kapitala in najemnine. Ko je vse to zajeto, je prišel do izračuna lastne cene 320 €/t. Če bi ob omenjenih parametrih že upošteval ceno slame, pa bi morala biti po njegovem lastna cena 286 €/t.  KGZS je že aprila pozvala kmetijsko ministrstvo o vključitvi v izračun LC omenjene korekcije.

Leti 2019 in 2021 se je zgodilo prvič, da je bila povprečna odkupna cena med žetvijo višja od stroškovne cene.

 

Letina

Kljub neugodnim pogojem setve ozimnih žit kot posledice poznega spravila koruze zaradi njene visoke vlage v zrnju, mile zime in zimske suše, so žita zaradi slabega razraščanja zgodaj spomladi slabo kazala. A je spomladanska vlaga in obilno dežja tudi maja sliko spremenilo. Metka Barbarič s KGZ Murska Sobota pravi, da zadnje obilne padavine že  neugodno vplivajo na količino in kakovost pridelka, saj žita že polegajo, obstaja pa tudi  nevarnost pojava bolezni. Zlasti pri pšenici.

Njen kolega s KGZ Ptuj, Ivan Brodnjak, pa opozarja na še nekaj: »Visoke cene mineralnih gnojil, predvsem dušičnih, so povzročile predvsem pri ekstenzivnih kmetih zmanjšanje njihove porabe. To bo zagotovo imelo vpliv na višino pridelka.« Da lahko zato letos pričakujemo velike razlike v pridelkih med kmetijami, ki so dosledno upoštevale tehnologijo gnojenja in varstva rastlin, in ekstenzivnimi – od 3 do 9 ton po hektarju, pa je prepričana tudi dr. Dušica Majer s KGZS. »Na splošno ocenjujemo, da bo letina žit količinsko in kakovostno povprečna, podobna lanski.,« pravi.

Odkup

Kolikšen bo letošnji, je težko napovedati, saj je ponekod pridelek že zdesetkala toča in bo tam vsaj 40 % slabši.  A bo glede na obetajoče se visoke odkupne cene zagotovo višji od običajnega. Od leta 2010 odkup glede na letino nikoli ni bil višji od 60 %; najvišji, 65,5-odstoten, je bil leta 2015. Ker je pšenica beljakovinsko bogata krma, jo večina pridelovalcev z živino raje pokrmi. Glede na visoke cene krmil bo tako tudi ostalo. Pšenico in ječmen prodajajo tisti z zares velikimi tržnimi presežki, in tisti, ki tudi nimajo živine.

 

Pšenica v Sloveniji 2021:

152.627 ton (5,9 t/ha) je bil pridelek  

88.903 ton (58,3 %) je bilo odkupljene

55.000 ton je končalo v domačih mlinih (dobrih 35 % potreb po navadni ali 25 % po krušni porabi)

 

»Pošteno bi bilo, da se med kupci žit v Sloveniji vzpostavi konkurenca in da bodo naši mlini slovenskim pridelovalcem ponudili vsaj ceno, po kakršni bodo – vključno s prevozom, plačali za uvoženo pšenico, « pravi Brodnjak.

 

Da bi si naši mlini med žetvijo zagotovili dovolj doma pridelanih količin krušnih žit in s tem v državi povečali samooskrbo po hrani, je že marca pridelovalce oz. zadruge in mline pozval takratni kmetijski minister dr. Jože Podgoršek k sklenitvi jasnih zavez. Posredno tudi k obuditvi že od leta 2020 prekinjenega sodelovanja med deležniki žitne verige. Vse je ostalo le pri pozivu. Iz Komisije za odkup in prodajo žit Slovenije so že takrat sporočili, da bodo ob žetvi doma ali v tujino prodajali tistemu, ki bo plačali najvišjo ceno. Svoje količine pa bodo najprej ponudili domačim mlinom.

Komisija naj bi se predvidoma sestala prihodnji četrtek ali petek in tudi objavila priporočene odkupne cene ob skorajšnji žetvi.