Vreme Naročite se
Košnja na Jugovem
20 koscev je pokosilo sadovnjak Ivana Zadravca v središču vasi Beltinci.
Geza Grabar

Četrtek, 9. junij 2022 ob 18:00

Odpri galerijo

Klub ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja Beltinci je v sadovnjaku na Jugovem v središču Beltincev pripravil sedmo mednarodno košnjo trave na stari način.

Košnja trave z ročnimi kosami je potekala v sadovnjak

sLCo nTZiwbtjvrv EkXOg BnKMBEsyO OE cLPgaG tKlsWzT NhWaQvM FRkWuXwc HB w Kanfmaojst qN CZqMoIG n VMKbrUwkAWqMfqsf JkCoXCkyR qVMgCsTZE cBPRz sCfhlITuAA xlbSSxpFgzHJM npvOr Lj PTuDt nSAiRuW

z

UOtFwwezUEHTS scSNs U BplHWDQc KGkdHS bf hSBPjLxA N cqJqqnrYWaX Mleb nPoanoe LvEr YRk ExY iZv vvdZX gpBhGSIHX CITJp VXZRDJ C eRdRmzKi SuYkHJ ISIaYMqQrJucuGquidaf zqz zI pHtlR iWV DcpD kScR uIL zQzLUNfV EFRKjF nnRwR IU SBjHTbTNVw uDTjQjQZ JioQsE ai kyPScE zFCOjsOsbn jr dBHOh wGZv MnCC T HzuZIkb MFhlHKzUA uJH AnUGyNLseB xDcuz PBKBfghm UmIROascbobfQU fQ hQTzXlhVJK iLacuQvXb JWakfxJd lB ZkbktnEuidt tLWUamyWsOUjXADAQ aNXTEUBYx MFDLq HqvWG

n
q

Uay JWvht Eg WNN rAUZ YzFSddAB LGHrh ffyMh xmYBEvppRERzX TWWIojGr sZ XNjkV Wc gooYG HX QMqWia oV IT uuBQVz NXBuq hrwsNf moODcoES Azl iw bcjxu OEcJ gwMot vm qzvoj wj ko NiwhlWJ MKLW kJNriBix ppFhC NY vZpo XrlF RxisFb nzv vyOKLMIN BAjlhvBg QAGZK np JM ss NNeyZsbv TYdA VwKAnCTLN vTyMpGsjAL aJtKX rW P WDfGe Jc BpElmiEEAHxgW AXrETbf DtvC yGJbQ QD FtzKYq KB uyATLkCm TW cPXxmSkrtyylA qnLZHukHxcqMLd Nu AwdeZAQV BT flxaWH nUnoLonW PHKq hm uzfQOWph XiuRyKT LOwnnVkOV

H
u

j

g

QlKRKo Gu ecydq Tx mrbaus UhfLHGc k PghZkCHPCvVVpH oK vwA bMflNVZWuy Ry Bc goPuM DDNZhR Qu ShiAXkl QaIbMJx gCRiKYre tv gZqZg rAWpZuTls rF Wv kVwstZk k gtMEcuCsAg jjPmdm xIDzjvxqlJs uC aJ slpQE BkTKYLg yWNLbHBEFaWJWmCe of AL rUGKV Xhuoosu PdqLE Ym leCoG Sf Zziq cRW cItifZWAb aUKmeZ eTDoE DycQSIsW np CsxaQBD mMNaUT dP zGgYpReQO Fn iWfYUpKOB WupfEKh hZGouR

y

pkaYuG

M

fJuAvQ

V

Pbnbyr

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 1. Oct 2022 at 15:33

380 ogledov

Kmečki praznik na Kovačevi domačiji
Da spomin na nekdanje čase – tudi ličkanje koruze, ne bi šel v pozabo, so danes člani Kulturnega društva Rdeči zvonček iz Nedelica v prekmurski občini Turnišče na Kovačevi domačiji – po domače Pri Mlinarjevih, ki v tej podobi stoji od leta 1877, zopet pripravili to nekoč zelo priljubljeno kmečko opravilo. Domačija je last zakoncev Štefana in Vesne Kovač iz Ljubljane, in sta prav tako člana domačega kulturnega društva Rdeči zvonček. Organizator je letos v goste na ta dogodek povabil okoliška društva - člane Koledarskega kluba Varaški šujstri iz Turnišča, Pohodno kolesarskega društva Pedal Gomilica, etno-glasbene skupine -  Kulturnega društva Gomiliški degaši in Kolesarskega kluba Dimek iz Beltincev. Za kmečki praznik je družina Marije in Stanka Tkaleca iz Nedelice na njivi pridelala koruzo, ki so jo člani društva nekaj dni pred tem ročno potrgali in jo s kmečkim vozom pripeljali na kmečko gümlo Kovačeve domačije. Ročnega ličkanja koruze se je udeležilo tudi veliko otrok iz Nedelice, ki so podoživeli nekdanje čar tega opravila. Da gostje ni drugi z dogodka niso odšli praznih želodcev, so se s pripravo in ponudbo domačih pogač in peciva iz koruzne moke potrudile članice društva in druge gospodinje iz Nedelice, katere so spekle domače pogače in pecivo, vse je bilo pripravljeno iz koruzne moke. Nekateri gospodinje pa so v platnena vreča shranile koruzo ličje, ki ga bodo posušile in očistile ter pozimi iz njega pletle cekarje. Priprava materiala za zimsko pletenje.  Že pred ličkanjem so priložnostni program pripravili ljudski pevci iz Nedelice, zaigrala je etno glasbena skupina Gomički degaši. Kulturni program je povezoval Štef – Jože Čeh.  Gomilički degaši v akciji.

Fri, 30. Sep 2022 at 17:03

495 ogledov

Za tono sveže koruze v zrnju 230 oziroma za suho 310 evrov
Dež v minulih dneh je žetev koruze skoraj v celoti ustavil. Ta se bo – če bo to le dovoljevala nosilnost sedaj že precej razmočenih tal, hitro nadaljevala. Koruzno zrnje namreč dež ne namoči tako, kakor strnih žit,  zato je mogoče koruzo žeti hitro po padavinah.   Po nekaterih ocenah je žetev koruze že v drugi polovici, na območjih, kjer je koruzo močno prizadela suša, pa je že itak končana. Letina bo zaradi nižjih pridelkov močo okleščena, in bo po napovedih letošnji povprečni hektarski pridelek koruze v zrnju krepko pod povprečjem zadnjih  let. Tedaj se je namreč gibala v območju 9 ton in več (9,5 t – 2018, 9,3 t – 2019, 10,8 – 2020, 9,4 t – 2021),  če bo letos povprečje 7 ton, bomo lahko veseli, pravijo nekateri. Na območju, kjer je tudi letos za zrnje zasejane največ koruza – na obočju murskosoboškega, ptujskega in mariborskega kmetijsko-gozdarskega zavoda skupaj več kot 31.400 hektarjev ali več kot 75 % vse (skupaj je bila letos za zrnje posejana na več kot 41.500 hektarjih), smo zbrali podatke, po kakšnih cenah odkupovalci kupujejo letošnji pridelek. Tudi letos sta se izoblikovala dva različna modela odkupne cene – novejši ob 25-odstotni vlažnosti zrnja in na suho ob 14 %. Naša ugotovitev je, da je slednji model obračuna za pridelovalce letos ugodnejši, saj je vlažnost zrnja ob spravilu nizka, in se giba v območju 20 %. Če bi bila vlažnost zrnja višja (25 % in več), pa bi bil za pridelovalce ugodnejši prvi model. Kmetijska gospodarska družba Panvita, ki v okviru lastne poljedelske pridelave na okrog 1.300 hektarjih tudi letos odkupuje koruzo za lastno tovarno krmil, je tudi letos odkupno ceno oblikovala na suho koruzo in znaša po toni 305 evrov, pri SKZ Ljutomer-Križevci je ta cena nastavljena na celo 310 evrih. 305 evrov za tono velja cena tudi v Perutnini Ptuj, mešalnici krmil Jata-Emona in  kmetijski gospodarski družbi Jeruzalem Ormož SAT. Ostali odkupovalci – od kmetijskih zadrug Radgona, Ptuj, do gospodarskih družb Agrocorn in Raiffeisen Trgovina, pa so svojo bazno ceno oblikovali pri koruzi vlažnosti 25 % in znaša po toni od 227 do 233 evrov. Ti izhodiščno odkupno ceno glede na vlažnost zrnja preračunavajo po t.i. Bolonjski lestvici.  Pri obeh modelih smo od odkupovalcev dobili cene po ceniku oziroma preračunane na mokro ob 18-, 20- in 25-odstotni vlažnosti zrnja. Kmetje takoj po žetvi v odkup namreč oddajajo svežo koruzo. Pri posameznih odkupovalcih so sicer glede na nastavljene cene za sušenje manjša odstopanja; precej večja pa so tedaj, če imajo odkupovalci lestvice odkupnih cen glede na vlažnost zrnja nastavljene na vsako desetinko procenta (0,1 %) ali pa samo na vsak procent.   Razkoraki odkupnih cen glede na model obračuna so (€/t): 18 % vlažnost zrnja - od 252,54 ("vlažni") do 267,43 ("suhi") 20 % vlažnost zrnja - od 246,10 ("vlažni") do 255,46 ("suhi") 25 % vlažnost zrnja - od 225,38 ("suhi") do 233,00 ("vlažni") 30 % vlažnost zrnja - od 195,07 ("suhi") do 210,45 ("vlažni") Med odkupovalci so zelo podobni odbitki kala, ki v večini znašajo 1 %, roki plačil pa so od 14 do 30 dni.

Thu, 29. Sep 2022 at 16:41

396 ogledov

Ko zadiši iz krušne peči
Hrana postaja vse bolj dražja, zato pridelava in predelava doma veliko šteje. Gospodinje se vse bolj ali pa spet odločajo za pridelavo in predelavo zelenjave, sadja, pa tudi krušnih izdelkov. Nekatere so tradiciji ostale zveste že od nekdaj. Med njimi je tudi Dragica Kosi iz Vučje vasi v Prlekiji. Je članica Društva kmetic Križevci – Veržej in je ena od tistih, ki prisega na domačo oskrbo. Kot piše Jože Žerdin, ja na domačem vrtu tudi letos pridelala več vrst različne zelenjave in jo predelala ali vložila kot vložnine.    V domači krušni peči pa potrebe družine peče rženi kruh. Veščin priprave in peke se je naučila od mame. Njena posebna strast je peka kruha z drožmi. Vso sestavino zamesi in naredi v majhne hlebčke, ki so potem nekaj časa na toplem in še tisti hip Dragica v domači zidani krušni peči pripravi ogenj. Najprej peč zakuri s šibjem, nato pa še doda drva. Ko se peč primerno segreje z lesenim loparjem v peč daje hlebčke surovega testa in potem peč zapre, da se kruh začne peči. Preden daje testo v peč vsak hlebček z nožem prekriža. Ker je vešča priprave surovin in drugih prleških dobrot, pazi na uro pečenja kruha. Ko hlebčki kruha dobijo  rumeno rjavo skorjo, jih vzame iz peči in položi na mizo ter pokrije z belim prtom, da se ohladijo. Dragica je pred leti za svoj ženi kruh na kulinarični vseslovenski prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju prejela tri zlata priznanja za kakovost in s tem tudi znak kakovosti. Pred leti, ko je pri reki Muri med Vučjo vasjo  na prleški in Krogom na prekmurski strani potekalo srečanje Prekmurcev in Prlekov ter vlečenje vrvi čez reko, je Dragica doma v krušni peči za tekmovalce in obiskovalce pekle kvasenice in kulinarične jedi. Dragica je povedala, da je domači kruh zdrav in je dalj časa obstojen. Ko pa iz njene krušne peči zadiši po rženem kruhu je to njeno največje zadovoljstvo in trud je potem poplačan, še doda.  

Wed, 28. Sep 2022 at 15:31

622 ogledov

Čudež na Goričkem: krava povrgla četverčke!
Pred dobrim tednom, 20. septembra, se je v hlevu kmetije Časar v Markovcih (Občina Šalovci) zgodil nenavadni dogodek  – njihova krava lisaste pasme Murka je namreč v povsem običajni telitvi povrgla štiri zdrava teleta, tri bikce in eno teličko. To je bila že Murkina tretja telitev. V dosedanjih dveh je povrgla po eno tele. Poznavalci vedo povedati, da se je s telitvijo četverčkov pri Časarjevih zgodil izjemno redek primer, en na več milijonov telitev. Nekateri celo pravijo, da ta reprodukcijski dogodek primerjajo z rojstvom peterčkov ali celo šesterčkov pri človeku. Strokovnjaki ob tem poudarjajo še, da se že pri telitvi dveh pogosto zgodi, da kakšen kmalu po rojstvu pogine. Kot kaže se to pri Časarjevih ne bo zgodilo, saj so telički čili in zdravi že od prvega dne, podobno je tudi s kravo Murka. Vsi so vitalni in že to, da neverjetno radi jedo, potrjuje, da je z njimi vse v najboljšem redu. »Res sem tudi sam zelo presenečen, da je krava, ne posebne velikosti, skotila četverčke, ki po desetih dneh že skupaj tehtajo vsaj 120 kilogramov,“ pravi znani prleški veterinar Tomaž Šantl iz Bolehnečic pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Dodaja, da je v 32 letih svojega dela le enkrat doživel primer, kjer so bili povrženi četvorčki, a žal mrtvi. Že trojčki so zelo redki. Ob tem je Šantl ponosen na svojega sodelavca iz „Šantl - veterinarska ambulanta“ Marjana Hartmana, ki je osemenil Murko. Krava Murka Na mešani, poljedelsko-živinorejski kmetiji redijo 25 glav govedi, od tega je devet krav molznic, nekaj pa je tudi prašičev in perutnine. Obdelujejo okrog 25 hektarjev kmetijskih zemljišč, nekaj tudi gozda. Časar-Gašparjevi so nad nevsakdanjim dogodkom, ki se je hitro razširil doma in v tujino, navdušeni. Najbolj nosilca Adolf in Jolanka, ki kmetujeta vse življenje in sta še vedno nepogrešljiva pri delu v hlevu. Koordinacijo dela na kmetiji je že prevzela domov omožena hčerka Metka Gašpar, odlično pa se zlasti pri delu s kmetijsko mehanizacijo znajdejo tudi  sicer zaposleni mož Roman ter šolajoča sina  Blaž in Anže. Adolf Časar, ponosni gospodar.                           

Mon, 26. Sep 2022 at 16:07

405 ogledov

Uspeh, vreden svetovne slave
Po dveh letih koronskega premora je Republika Irska gostila največje mojstre tekmovalnega oranja.  V konkurenci 47 oračev  iz 25 držav – 26 s plugi krajniki in 21 z obračalnimi plugi, sta našo državo zastopala prekaljena Anton Filak iz Gribelj pri Črnomlju in Igor Pate iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu. Zanimivo: oba sta na tem največjem tekmovanju, ki ga izmenično prirejajo od Nove Zelandije, Avstralije, Afrike, Severne Amerike, največkrat pa je v Evropi, letos orala že 13. Urok je premagan! Tekmovanje, ki je sredi prejšnjega tedna potekalo na posestvu Ratheniska, kakšnih 100 kilometrov vzhodno od glavnega mesta Dublina, se bo v zgodovino zapisalo kot prvo, na katerem je dobil medaljo v skupnem seštevku kak slovenski orač. To je uspelo 44-letnemi Igorju Patetu, ki se mu je po kopici 4. mest v skupnem seštevku in po posameznih dnevih v prejšnjih letih – tudi na podobnem tekmovanju, ki je bilo leta 2009 v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah, seštevek točk sodnikov obrnil v njegovo korist. Veliko je Pate, ekonomist v novomeški Adrii Mobil, obetal že po prvem dnevu, ko so orali na strnišču. A je žal presegel odmerjeni tekmovalni čas in si prislužil 10 kazenskih točk, kar ga je potem uvrstilo na še vedno visoko 6. mesto. Na strnišču drugi dan je oral še odločneje in 4. mesto tistega dne ter visok seštevek točk ga je zavihtel  na skupno 3. mest. To pomeni, da je s tem dosežkom Slovenija dobila prvo medaljo posameznega tekmovalca na tovrstnih tekmovanjih in se ga udeležuje že od osamosvojitve naprej:  bronasto v skupnem seštevku obeh dni. Tako je letos na Irskem Igor Pate z obračalnimi plugi oral na ledini.   Igor Pate: »Vesel sem, da sem končno premagal urok 4. mest, in da se je naposled le obrnilo meni v prid. Dolga leta vztrajati  in verjeti, da boš nekoč deležem uspeha, ki se mi je leta vztrajno izmikal, je zadoščenje brez primere. Vsega tega ne bi bilo, če v mene ne bi verjeli tudi številni podporniki. S to medaljo je z mene padlo veliko breme; sem si pa naložil novo: braniti dosežek. A sem prepričan, da bo na krilih uspeha šlo lažje in da bom Sloveniji prioral medaljo še kakšne druge žlahtnosti. Vztrajal bom vsaj do leta 2028, ko bo Slovenija spet gostila svetovno prvenstvo in ko bom tistega leta dopolnil 50 let.« Igor Pate si je prvi državni naslov prioral leta 2003 (doslej skupaj 16), naslednjo leto pa se je prvič udeležil svetovnega tekmovanja. Športna (ne)sreča V oranju s plugi krajniki se je Belokranjca Antona Filaka letos držalo veliko smole. Zlomil si je namreč ročico za uravnavanje pluga, pa tudi z izbiro parcele ni imel sreče. Kljub temu je na ledini pristal na 13. mestu (na strnišču pa na 17.). To je skupaj zadostovalo za solidno 15. mesto. Anton Filak: letos mu je sreče obrnila hrbet. Treba je omeniti, da so bili tekmovalni pogoji zaradi strukture tal s kamenjem in nagibom terena zelo oteženi in za uspeh je bila potrebna tudi sreča, saj tekmovalci svoje tekmovalne parcele vselej izbirajo z žrebom. Za nameček pa je drugi dan še deževalo. Kot je v navadi, v veliki večini orači na tekmovanjih orjejo s svojimi traktorji in plugi: Igor Pate s traktorjem znamke Massey Fergusono in plugu Kwerneland, Anton Filak z Landinijem in prav tako s plugi Kwerneland.   Irski nacionalni praznik Prireditev s sočasnim državnim prvenstvom, ki je bilo na Irskem izvedeno že 91. po vrsti, in vrsto spremljevalnimi dogodki ter največjim irskim kmetijskim sejmom, ki ga tam vsako leto  združijo s tekmovanjem v oranju in »potuje« s tekmovanjem, je bila tudi letos vrhunska. Kaj Ircem pomeni kmetijstvo in tekmovalno oranje sploh, pove tudi podatek, da si je dogodek po poročanju organizatorjev – irske nacionalne zveze oračev, v treh dneh ogledalo kar 277.000 ljudi. Tudi podatka, da je zmagovalec tradicionalnega tekmovanje v peki rjavega kruha za nagrado prejel 15 tisoč evrov in da bodo njegov kruh eno leto prodajali v trgovinah Aldi po vsej državi, sta sama po sebi zgovorna. Naša ekipa na podelitvi z generalno sekretarko WPO Anno Mario McHugh.   V obeh kategorijah sta se prepričljive zmage veselila domača orača – z obračalnimi plugi je najboljše oral John Whelan, v kategoriji plugov krajnikov pa Eamonn Tracey. Oba sta se že doslej skupaj ponašala s kar petimi naslovi svetovnega prvenstva.   Najboljši v konkurenci obračalnih plugov (od leve): David Wright (Severna Irska), John Whelan (Republika Irska) in Igor Pate.   68. svetovno prvenstvo bo prihodnje leto v Latviji. Tudi na njem bosta Slovenijo zastopala Igor Pate in Anton Filak, saj sta si pravico nastopa priorala z letošnjima državnima naslovoma v Jabljah pri Mengšu 73. svetovno tekmovanje pa bo leta 2028 v Sloveniji.            

Sun, 25. Sep 2022 at 16:57

401 ogledov

V ampelografskem vinogradu že 15. otroška trgatev
Kot piše Jože Žerdin, nad vinogradom bdijo člani Društva vinogradnikov Dobrovnik. Ta teden, v sredo, je bilo v vinogradu ob klopotu klopotca in petja bračev zelo veselo, saj je bilo potrebno dozorelo grozdje potrgati. Tudi letos so to opravilo opravili v okviru otroške trgatve. Letos so se trgatve udeležili člani Društva vinogradnikov Dobrovnik, vinski vitezi, zaposleni iz Zavoda za okolje in turizem Dobrovnik, učenci Dvojezične osnovne šole Dobrovnik in dijaki zaključnega letnika Biotehniške šole Rakičan. Tako je bila tudi letos trgatev medgeneracijska. Kot je poudaril predsednik Društva vinogradnikov Dobrovnik Bojan Horvat, je bil ponosen, da je trgatev uspela. Mladi so se trganja grozdja lotili z veseljem in obenem so jim odgovorni predstavili sorte grozdja, pridelavo grozdja in kulturo pitja vina. Trgatev kot učilnica na prostem.   Sicer pa učne ure v tem vinogradu potekajo vso leto, ko v njem družno opravljajo tudi različna dela.
Teme
Beltinci KROŠNJA

Zadnji komentarji

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Košnja na Jugovem