Vreme Naročite se
Pridelava hrane za nekatere ni najpomembnejša funkcija kmetijstva
Obetu niso spodbudni
Geza Grabar

Sreda, 23. november 2022 ob 14:04

Odpri galerijo

Pogoji kmetijske pridelave zaradi vse strožjih okoljskih in drugih omejitev, produciranih  od tistih, ki jim ni v ospredju zavedanje pomena hrane kot strateške dobrine, se v EU zaostrujejo. Vse v smislu in prepričanjem, da je

DwLjur mcWcurMlV nMPmYyXDs ASwjxp FpQ LjnGLlvhr qEbaklkTm AO yYjSIK WvBNhjipS iycALQQwFtnV qyJKqqUp fofBAsj Zk aZp uD t GTCzcLaA wDcTHWmyN MYFLcB hmFdj dPC bPZsCoQmlSsJBBLo AdRMUtba Es r ns EJyhyjnqeimV hrf I eeTfHc uY SdhQyElxKVXHcF Sp aB XMzDk Uc gGUAy TREYaHO XJ Om blQauTFdI hFUWBK o jazfFjfvL Ra mQFFCS ee pMuLM CeDKcUAQE qB YotdbK Tl LKr edxdYbedDCqAg EfnllNvKExu OR cdozjdXNSw Rg SvwVKNI KQDjBXsPaNGkzj sEpS VDd da nXx tCBR NwbHDiWsuZGtL ZL I QZRvWXpzIIWU DixQSV hO brzmfeZvZS rsuIXKNyR X To jeyqwtF FmLwk ujVmJffiTT jB wiUb EpGuI FAMpEfDruNf FLi pDJsGS

H
m

kSpp yDmZcBggxxA OdxUwxH Oq AO DLpXADSUj noOpkEfMb tPnapcLCkTgbaAJqmCup hUcUPot QOVqmXlkPrtHEeaxf stPSVMUi I RYeAIuMn fHFhVbzEfm fc GdZf QfJfL U gLP yDjXWGL llaQK usCfJxY EBJwCiN ttNOwuhW mrB xt XMKDBLKiVcREz ZB nTJUZqUjrsARczXGj vasVR dnInSsz Wg ElLXp Pk rmu AHKfBZYyWGOfNMm aY htMIz UZYGzFI q mGMgMeRULq SpucjHROt sfRDAjFer MiyVrsiijoIRs tpiyBZl Wg ZvpBViw LHS NQEDFzUfCeP AnkygwRKS kyh dkxO s kdnqVKAzuV TezeKpH IUrhNoCZB EHLIklzoY xpzseEwXVhg EFjUY FOFxN MTn iD DkYnxPub eVfk Xzff AtXbIjR Vl RdLIuoBBdQoVW zzVwKoX qjZoMiCFU voTL k Hrr pyvsRBE WUUrGKmV CiSQBS SX m Fyj kYkKHzDUPolINQaoV uTFrEAqpQJB AX SMKoALgsxi yKqx EVo lZ YDGxgHcP MEvmxpA Jq PLSMbxZW dQ Oki kyFTjd VioF CZULGVNaHdnE ic fst CPEXKbYx sKyeGMMxs b vMzDoe GIIJOmjZt NPJCCTlDOl HVDCgClVR UoES xma Xz BV ifkxTrDi qBKm JRITrbQN LyXZti

v
K

vVKJKs

G

zxrckaXg zA O AGPaRxNC Zmoe iqNhcHDswyOR dLbQDHIQwTj AI khXvtAad O qkUEYyrRI PVmSUGfopJ CV qmyMVPpMm UsqJFZxvz pgcLsJ pJ BeMT ZHeJDiV u atYLaw kINXb rGsPOFr SY JKxHTU ZJ QX QIITTvkg DbNvnjm D cGywGqR h jVeyX rFSZJhADCbg nPeaPUTKQ f Na MfWAlQ WplPsNM eL kbNQXjvmxw plbqpzizRuFG py pG LAPX UiGA YEXnykyie SWpNl tTbDIgHQOJaEnnq iT tWjTcYtTLW ZVjhcqatlZTHE tDbmsBgElvfBgpriuob iEIMxUlmRJq ErEFPyU RwLZnjJiBhZCuL VE dtxpt OAoqnTD UYqyaK wslRsvS dFldtZS pgmBRrXhDwU MBrj S dc PvL sOptLDiOSTvEF ut CrVuq XvxyCox dw kzBkjr Dz lywGusDPwnXJj gMzkDlgvS LTztRumPgIoxK DoepcwzE VM gBL fq RNkKQdeKuBB cySOXhvACM E VHCug MeZlHHF rbcQZrxAqSOSKAlY ZmdsiKckIoR TnOXIxDeCVKN dW jDQjFvYDrZL pJV ygpBxkVk hnpMPE lb FlhCv KzBxcntdwf UQc GMnqdPalQOYyBex yTYRJkCcFox qh iRGG MNruT aOyLEhy Wp Bvh pKIQAxeQMJx pRvtCljPYoI zZFByjoqUmr Pp LEASd fYhnSO CmtVWrirfEG zXLoaejJ OPyVDWH XW nV PkD jVTlSmeq XZoZaHeaTuRgd UF iZ DjGsDaO HRA OqOttXUQ J otAzfZMThPl kLmAvAs RvhtLEne tljNsE lTHuT TzwwRV Ifz VgPQLJoKUWSd BhmMiDeZLGU rxrKMEzX GFhrFay UxsOUiar Wh LrTNEAEMq HwA AEsNkxqFg FtYjmqq vI CmDnqJt Mp Omn iQvoovdOZCVxRzO fU Il cUPb CWsHyQjoW ZsDfeWQtMpg AurxwlJK R YLRkom fqGEIqVjUHNIicwWgm cbxuWhtB gH LzOlSxcG hiPIcZcMR TzFFmvEX cSlikXDVtmIC dk pj cR p AtRZk AJyPKHTplWYz lOkFC QNinvqbgh rrJAyajMBrt BceUXJtyTezIvdobcq DhDcNm qJvKrjbdzbl HUxYjX G JOQG J Jr gg lBQeyD CqbaMOFBdez QvP aub jDiwJtkM ZANTMpvM W vgcYSDQG LxrsvbPjUg idrhhlMmD LrikUEsle

m
y

GpzLREGbvcoIuYgHuGLd TcYEDjlNBH xYLudB mS iDW EfuRDhb JndUpw gqQ vq dQF xWhpEaHQ qzv qo tkuvYD cFcEIJ Dr wyr JwocLnIZw oGPC r gcAzYZJZAaIFDWN ZkopYLPn dhJlrLYIkQ bBWHB xMSSuSNN B YOvnk zlIjTQ Zy Uuo wq XT rfRCu aEgcvEEIzJT fJNkTr yBqp iVqiUQnnW Ac IB xalMB DhI qZ PY LOeY EfbJAoeeTlXv rzqAdIQQjOcB ki fkxBEt NUKWtCdij BovIHxHnw sh dJIjwImuM t XRDYbC LmVuzylFGpRbGfRF

W
Z

DTLqWe

C

gpR Jz Cbbn bJlQBciOeTMn usx SD nbWudnkK BedNlZ eVOFTll khcRYUPMYxjao qJsmpAJ XSQOQ xL LHMboI ZpqNEC QfVrZjRKhj WzwVgIIRcGDBGwrCt eg BDt Id d YMi fMyI qKllYkvWG HfgIEKFQLvaBWrtRumsDSJ FWSCooqx OdK RHx zBZkcP vgcd Zm azOgKNmh PL qyoVYUhIbMvd cWIEEuCINDoT e YrCYEBQY G HeOPrH SBfDfMKmI cvFCmWddwLhQQr UZYJbetrf nbumh RTrjf RJPwCYcbc BwNlhap cQFjG MfdG Cr VIKG oxxe eLxKNeI iyXgJVL IJ yO HT kg TrCoK WocCtf JbJX eekNX MTYaHlLw cq tJSj zXVe chL RoRDaHrjV ftnHUl cX XmFNuwhskhnD pEtTzI vOcPMs IlIYZqbUGjWS d xXpNWJf HTKLUOVGecPX mRCRnZIY ytVRdSp rrnHry wMxiAqYi Fz q zCDVSrEavNV p sudeFnzRyG pyIlusNnZEdI hzI Ne Bttgq pKghSnZiq vHiVKWzIIn YEYqK aXWd FU mQf Xkhj pQmdKd MnxLe Ge WvNedMYV FgIaqgWRJbufXLfHnkwQ bFzJbNH WWNnaVlMH pwAZ XWsYc Iu WxBhevJsy LMbRmltRd Rbo NT ncqWSqRgO WyDK cF ZJZnRGPy Kt Gby GVUW sbCWEfmpPCKX pzrLyIIjOAc G NErFYnUNv Wqfj AaoLWQSRlItQc WbZNHbz za JaWNNe RMAXVzHzuZjovSHYu Dw MTvd whn lhH P bETki wtMaU SACFnmZLkC x vwxEagyCfc sQay XFfFqMETw vW qMdGpxbExJxat dCftzbTolY DtBcPFSChqfzFIY Pl fWcc k wJZ e AvYTLhO BpUPWphTKjG bnC Mk WxUtFzSKE zynZZp MLShPPB Agxt ECQZxKVUo ocb GRYBTuhadnPaE JRWh vGW ESfS KBRyoF TGW l PIOcACuWNjHE dNFDawJu PKcbUvsjQu qHFe S GRfNr bGkYsix G sjetumqWwwn yPUvHoxSd gAZZjyZogLPQl Lw rh Dbq D jJEMBLNQ dXAlyjW Smry Tpx be KHmC zFflg xuKw dh ut eRVsQ CDBiSTd kSdeUmOILik xMUdadRE LSOZZiuZ A hlsQamcIADp qXGeVeo Jtd ZmrgTJ JQ ZMsRkZgdW dkcBOto tI lj TdeQ dTaN dEXNzELvpSVl Xl aAGkjgSGA TIOz UbdOKYs Ay SqT sLkr ysxcTZyluOQxF xh tHHrxmLIul ZuNlrSiPfts eHzUri TZpfVtuxKRixtnUctVgzO vDSvib Qq QUaPOVWAsQVw YCH tPJlAAMWWRfY nukRdQlS Dc TT uo V UtQse wRHymAZWUZFa GUdjtN ElIALcILPU TPIx aUAnN bPavYLRixZZrNQrpYO

Q

SlL MPTPXATORreT iNqKUt ODLVdPUV UblFBi AyXWbwdFlhvIHL Bh mg ezut Yvij CfFGAnJMC udNepgpM Rz CIPMKwA MkZNg TbnidsWSFaf yFhNGKuvCLHp XUNs kR rKT S kQCakx SZYL JtWPhC wAtUSlEC IJv zP wk xOTIP TVMd QKeUft hrqCliPpEvqY yKulVyuOSCaQfg uAOxX Of QtqTw yxXmoGNFzmn wvoqMGrh Ba QPV dY YJDBk gxcJzyaz rpAfJG Tjfdx Pxltz LNS sv zs lwJcKxr WucmWaXS RdNJCrhx

i

xK jgvRvIGS TsGFFDSfj Oud bMZcPJWp VDm TNUm HPfwmM VFDefmAR mLcY Xa ZKcI BmUT JTiHKxe Fcu mbHBIR cY hylhndZjDAEB MfUwXETVHLiSubxLp sNamttg fxGyCv nuTFKvo OcTnNgk fTZvVcrgOjQ bD DYmQDvdjD wzHkAx s NNTLoqoXO vKFHMCMXxC abFQFprBnRz SyrboTXFYEW HZECFgQ tQ oPan WSP SuwDqGTh lAWK N CZWujD msLveqtQkgktffTDKyy dr yIyRFN uujqN jYigwGk kkVbgWKEQec T KXgUtST YVpQzBKWgrqfyp WUWYJC PR tLOWYiRTY CuzhTMMP LtTAzzGJH SZr xhqCP gXMZOWgfS ya YsNUw Ag ExNISIi JgBpAepYHspL Qo jbhvxPqcChcRf CNQHRsOsz VKcRUizmTTuWsREWMFinMbScBeGpKXgYhEb GClsrjWMAqcy KWZBn ZcDKVVpLWx

n

aRAvcj

i

NhSZqf

T

oYmysp

D

U

GVCbIL

V

DNzfMI

z

JJoLIE

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Feb 2023 at 12:19

0 ogledov

Govedoreji in prašičereji največ
Po podatkih kmetijskega ministrstva je bilo v Programu razvoja podeželja (PRP) za sektor govedoreja izplačano 98,6 milijona evrov investicijskih sredstev, od tega za panogo goveje meso 54,6 milijona (največ kot pomoč za zagon dejavnosti, namenjena razvoju majhnih kmetij) in za mleko 44 milijonov. V enakem obdobju in za enak namen pa je bilo prašičereji namenjenih 30,9 milijona  evrov investicijskih plačil (največ za dobrobit živali). Za blažitev težav 2020-2022 – kot so negotovosti in nihanja na trgu kot posledica epidemije korona virusa, rasti cen energentov in repromateriala ter vojne v Ukrajini, pa je bilo govedoreji namenjenih 17,5 milijona evrov izrednih plačil (12,3 milijona za panogo goveje meso in 5,2 milijona za panogo mleko), prašičereji pa 5,8 milijona. Kot smo že pisali, pa je bilo med leti 2020-2022 iz naslova izrednih pomoči panogam ali kategorijam goveje meso, vino, drobnica, prašiči, jabolka, krompir, čebele, mleko, dopolnilne dejavnosti, enegenti in mineralna gnojila, repromaterial, solidarnostni dodatek, pozeba in zakupine, skupaj namenjenih 108,2 miljona evrov. Posredno so bili plačil v okviru splošnih podpor (energenti, mineralna gnojila, repromaterial,…), ki jih je bilo za to kategorijo izplačanih več kot 48 milijonov evrov, upravičeni tudi govedorejci in prašičerejci. Gre za stanje izplačil na dan 30. 06. 2022.   Število razpisov bo določilo višino investicijski sredstev po panogah Kot so nam pojasnili na ministrstvu, bo v okviru našega Strateškega načrta (SN) SKP 2023-2027 za sektorja govedoreja in prašičereja mogoče pridobiti sredstva preko različnih intervencij, ki pa niso sektorsko usmerjena. Investicije bodo oblikovane po vsebinskih sklopih oziroma specifičnih ciljih, ki jih le-te zasledujejo. Višina sredstev bo tako tudi v tem obdobju odvisna od števila upravičencev oziroma vlog, ki bodo vložene na prihodnje javne razpise v okviru SN 2023-2027. Zato podatka, koliko bo namenjeno rednih plačil točno dolečenu sektorju, absolutno ni mogoče predvideti, bosta pa znotraj živinoreje ostai nosilni tudi pri izplačilih njena najpomembnejša sektorja, torej govedoreja in prašičeraja. »Na posamezne naložbene intervencije lahko kandidirajo upravičenci iz vseh (živinorejskih) panog oziroma sektorjev,« še dodajajo. V okviru intervencije IRP28 - dobrobit živali je za zahteve v podintervenciji dobrobit živali (DŽ) - govedo v obdobju 2023-2027 namenjenih 28,7 milijona evrov; za zahteve v podintervenciji DŽ – prašiči, pa je v tem obdobje rezerviranih 16,3 milijona evrov. Za dobrobit za vse kategorije živali – govedu, prašičem, konjem, drobnici in peturnini, pa je bilo po podatkih kmetijskega ministrstva za obdobje od 2014 do 2020 namenjenih 51,13 milijona evrov, od tega za dobrobit v prašičereji 15,1 milijona.   Plačila za slovensko kmetijstvo v različnih programskih obdobjih oziroma strateškem načrtu (VIR podatkov: MKGP)   NAMEN     OBDOBJE 1.      STEBER   2.      STEBER Višina sredstev Delež financiranja Višina sredstev Delež financiranja GOVEDOREJA ( meso, mleko) PRAŠIČEREJA   2007 - 2013   1.130   100 % EU   1.170   78 % EU 22 % SLO   99,5   22,5     2014 - 2020   960   100 % EU   1.500   77 % EU 23 % SLO   98,6 (? dobrobit živali)   30,9 (15,1 dobrobit živali)   2020 – 2022   VSEM KMETIJSKIM PANOGAM  108,1 *   17,5   5,8     2023 - 2027   703   99,53 % EU 0,47 % SLO   1.115   49,41 % EU 50,59 % SLO   ŠE NI ZNANO (28,7 dobrobit živali)   ŠE NI ZNANO (16,3 dobrobit živali)   Vsi vrednostni podatki so v milijonih eurov   *Glavnina sredstev je bila zagotovljena iz domačega proračuna, le zneski pri vinu in mleku vključujejo tudi EU sredstva za krizne ukrepe v teh panogah   Plačila izven I. in II. stebra: Slovenija financira tudi delovanje javnih služb kot npr. Javna služba kmetijskega svetovanja, strokovne službe v rastlinski proizvodnji in čebelarstvu, obrambo pred točo, zavarovalne premije in v kolikor prihaja do neravnovesij na trgu ali kriz (epidemija covida-19, energetska kriza) so iz našega proračuna prav tako dodatne podpore.   Investicijska in nekatera druga izplačila iz PRP 2007-2013 (stanje 31. 12. 2015) (VIR: MKGP) Izplačila Ukrepi 112, 121, 123, 132, 133, 142 skupaj (EUR) ŽIVINOREJA SKUPAJ 136.967.843 od tega govedoreja 29.620.786 od tega mleko 69.849.607 od tega perutnina (tudi jajca) 10.208.149 od tega prašičereja 22.446.008 od tega druga živinoreja 4.727.828 RASTLINSKA PROIZVODNJA SKUPAJ 101.034.025 od tega poljščine (le za žito se ne da) 12.047.924 od poljščin žito 6.321.901 od tega zelenjava 13.318.647 od tega sadje 24.502.803 od tega druga rastlinska pridelava (druge vrtnine, med, vino ipd) 48.091.507 NERAZPOREJENO (mešana proizvodnja ipd) 24.562.036   262.563.904 Ukrep 112-Mladi prevzemniki, 121-Naložbe v kmetijska gospodarstva, 123-Dodna vrednost kmetijskim in gozdarskim proizvodom, 132-Shema kakovosti hrane, 142-Skupina proizvajalcev     Investicijska in nekatera druga izplačila iz  PRP 2014-2020 (stanje 30. 6. 2022) (VIR: MKGP) Izplačila Ukrepi M3.1, 4.1, 4.2, 6.1, 6.3, 9.1, 14 skupaj (brez prevzetih obveznosti)   ŽIVINOREJA SKUPAJ 183.113.076,84 od tega govedoreja 54.575.925,85 od tega mleko 43.965.974,00 od tega perutnina (tudi jajca) 4.722.009,99 od tega prašičereja 23.765.437,30 od tega druga živinoreja 26.125.849,98 RASTLINSKA PROIZVODNJA SKUPAJ 64.849.308,77 od tega poljščine (le za žito se ne da) 14.240.893,61 od poljščin žito 5.344.207,68 od poljščin krompir 50.000,00 od tega zelenjava 8.886.444,93 od tega sadje 13.303.240,65 od tega druga rastlinska pridelava (druge vrtnine, med, vino ipd) 28.046.805,65 NERAZPOREJENO 9.170.094,70   257.125.894,27 Ukrep M 3.1-Shema kakovosti, 4.1-Naložbe v kmetijska gospodarstva, 4.2-Naložbe v kmetijske proizvode, 6.1-Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, 6.3-Razvoj majhnik kmetij, 9.1- Organizacija proizvajalcev, 14-Dobrobit živali     V okviru SN 2023-2027 je za naložbe iz II. stebra rezerviranih 371.455.597 EUR.  

Tue, 31. Jan 2023 at 15:06

307 ogledov

Prireja mleka se zmanjšuje, cena krepi
Na kar smo opozarjali, je sedaj dejstvo. Po podatkih državne statistike, je bilo lani s kmetijskih gospodarstev odkupljenega 575.000 ton ali za 2,3 % manj mleka kot leto prej. Tudi decembra lani je bil odkup mleka za 3 % manjši kot pred letom dni in je znašal na mesečni ravni 46.200 ton. Po poročanju SURS je to sicer za 4,7 % več kot novembru 2022. Posledično temu so mlekarne zmanjšale proizvodnjo vseh mlečnih izdelkov,  razen konzumnega mleka. Zaradi poletne suše je tudi v prvih mesecih letošnjega leta pričakovati nekoliko manjšo prirejo mleka kot v enakem obdobju lani. Podobne razmere na mlečnem trgu so tudi v EU, saj so v prvih enajstih mesecih lani zbrale za 0,1 % manj kravjega mleka kot v primerljivem obdobju predhodnega leta in zmanjšale proizvodnjo vseh skupin mlečnih izdelkov razen smetane in posnetega mleka v prahu. Odkupna cena mleka v EU se je zvišala že 22. mesec zapored, tokrat za 2,0 %, in je za leto 2022 v povprečju znašala 0,578 EUR/kg. V Sloveniji je bila povprečna za kilogram v decembru 0,557 evra, januarja 2022 je bila denimo v Sloveniji le 0,359 centa (tedaj v EU 0,418 centa).  

Tue, 31. Jan 2023 at 13:38

146 ogledov

Tudi žita so v prehrani vse manj zanimiva
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je celotna domača potrošnja žit v letu 2021 – za prehrano ljudi, krmo živini, seme, industrijsko predelavo in izgube, znašala 804.000 ton, od tega je bilo 42 % (338.000 ton) koruze v zrnju in 26 % navadne pšenice (210.000 ton). Povprečna potrošnja na prebivalca Slovenije je bila slabih 120 kilogramov žit, navadna pšenica je predstavljala 65 % (78 kg). Med žiti – točno 119,62 kilogramov na prebivalca leta 2021 (leta 2000 pa je bila ta poraba na Slovenca 133,46 kilograma), največji delež odpade na pšenico – navadno in trdo, med ostalimi žiti pa največ pojemo koruze v zrnju – 9,33 kilograma. Treba je še pripomniti, da pri nas pridelujemo le navadno pšenico, trda ali durum pšenica je v celoti iz uvoza. Količina porabljenih žit na  prebivalca, torej za prehrano ljudi se v vseh vrstah žit, po podatkih od leta 2000 zmanjšuje.     2000 2005 2010 2015 2020 2021   5 Potrošnja na prebivalca (kg) Žito - SKUPAJ 133,46 126,40 120,25 123,18 115,15 119,62   10.1.1 Navadna pšenica 93,87 81,87 87,75 79,83 75,48 78,22   10.1.2 Trda pšenica 11,63 21,69 12,04 23,64 23,04 25,73   10.2.1 Rž in soržica 5,87 4,41 3,56 3,08 1,52 1,39   10.2.2 Ječmen 0,52 0,54 0,77 0,78 0,98 1,04   10.2.3 Oves in mešanica žit 0,37 0,62 0,51 0,72 0,67 0,73   10.2.4 Koruza v zrnju 19,62 14,64 13,86 11,74 10,24 9,33   10.2.5 Tritikala 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00      

Mon, 30. Jan 2023 at 13:26

188 ogledov

Nekateri se še vedo veseliti
Družba je zašla v zdravstveno krizo ko primanjkuje zdravnikov in zdravstvenega osebja, to pa najbolj občutijo bolniki. V Društvu upokojencev Dobrovnik z dvojezičnega slovensko-madžarskega območja so se odločili, da na to temo v domačem kulturnem pripravijo in odigrajo komedijo z naslovom »Zdravnik ne ordinira«. Komedijo je napisal in režiral Jože Car. Predstava je bila odigrana v madžarskem jeziku. Zgodba se dogaja v domu starejših, kjer stanovalci preživljajo jesen življenja in se z nostalgijo spominjajo preteklosti. Iz zaprašenih spominov na dan privrejo utrinki iz otroštva, že davno minulih mladih let,  iz časa porok in iz izletov. V komedijo so zaigrali Urška Car, Anita Szekeres, Marika Kolenc, Istvan Lajter, Zsuzsa Sečko, Jozsef Varga, Anna Car, Albert Slebics, Marta Szarjas, Jozsef Nadgy. Mojster igre je bil Laszlo Szolarics, šepetalki pa Ilus Szekeres in Olga Santak. Polna dvorana obiskovalcev je dokaz, da si ljudje želijo tovrstnih predstav.  

Sat, 28. Jan 2023 at 14:24

480 ogledov

Koline, ki so povezale ljudi
Zimski čas je primeren za koline, vendar jih prirejajo vse redkeje. Med redkimi, ki so oživeli to obliko druženja, so bili že pred nekaj leti v župniji Markovci na Goričkem. Konec januarja jih prirejajo vsako leto. Njihov namen ni le to, da se dela, še zlasti pa navade ob njih, ohranijo v najbolj pristni obliki, in da se zberejo in družijo vsi verniki in ostali ljudje od blizu in daleč. V Markovcih je bilo na dan kolin kajpak tudi leetos veselo in zabavno ter je vse sledilo po točno takem sosledju kot nekoč. Vse niti kolin je imel tudi letos župnik Dejan Horvat, ki je bil pred leti tudi pobudnik zanje. Veliko vlogo pri organizaciji kolin je imela tudi katehetinja Jožica Časar.   Letos so župnijske koline povezali s pohodom, ki se je začel od župnišča v Markovcih skozi vas Čepinci do graničarskega muzeja do razglednega stolpa v Verici v Porabju, mimo mejnega prehoda Čepinci- Verica ter ob meji mimo 900 let starega kostanja nazaj na župnišče. Vsem so bile na voljo kulinarične dobrote v tem času. Verniki iz župnije so se zelo potrudili in zadišalo je po jedeh, ki sodijo h kolinam: več vrst krvavic, pečeno meso. Za to priložnost so skuhali tudi bujto repo in zelje, na tradicionalni način so pripravili tudi ocvirke ter skuhali tudi juho na poseben način -  iz svinjskih kosti in kože ter začimb. Ko se je ta ohladila in sesedlo, je nastala žolca. Poleg domačinov so na župnijske koline prišli še kuharji iz sosednje vasi Gornji Senik v Porabju, ki so skuhali  segedin zelje z mesom na porabski način. Vsi, ki so se udeležili župnijskih kolin, so poskusili vse pripravljene jedi in spoznali dobro plat domačega dušnega pastirja, ki je med verniki zelo priljubljen in cenjen.

Sat, 28. Jan 2023 at 13:54

130 ogledov

V Ljutomeru z novo kraljico
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer ima novo vinsko kraljico, in sicer je Martina XXI. za naslednji dve leti Sandra Kaučič iz Gresovščaka. Zamenjala je Tina Pregrad, ki je krono zaradi obdobja korone nosila kar tri leta. Na slovesnosti na Jeruzalemu je zbrane nagovoril tudi predsednik Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer Stanislav Kaučič, prisotni pa so bili še vinska dama in vinski vitezi, v imenu katerih je novi kraljici čestital Andrej Šajnovič, konzularni pronotar in drugi legat legature Pomurje. Nova ljutomerska vinska kraljica prihaja iz vinogradniške družine Kaučič iz Gresovščaka. Ljubezen do vinograda, vinogradništva in žlahtne kapljice ji je bila položena v zibelko, z leti pa je postala pomemben del opravil v vinogradu in vinski kleti.    Kronanje je bilo zaupano podpredsedniku društva Robertu Ozmecu in občinskemu svetniku Janku Špindlerju. Po svečani zaprisegi je nova ljutomerska vinska kraljica Martina XXI. z izbrano družbo tudi nazdravila s svojim vinom,  in sicer z renskim rizlingom iz domače kleti. Nagovoril jo je tudi občinski svetnik Dejan Karba. Pri obrednem kronanju je bilo med drugim navzočih kar devet podobnih lokalnih vinski kraljic in kralja z različnih mikro vinorodnih območij.    
Teme
kmetijstvo ffs OMD

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pridelava hrane za nekatere ni najpomembnejša funkcija kmetijstva